petek, 31. december 2010

Psychobable & moj Top of the Pops 2010

Hello world!

Kako se držite v nevzdržno pojenjajočih urah leta 2010? Mimogrede, nočem vas strašiti ali karkoli, ampak ravnokar sem se spomnila, da naj bi bilo leta 2012 konec sveta. Apokalipsa in te zadeve. Tako da, če ste bolj previdne sorte in če sledite načelu "za vsak primer" ali onemu kultnemu, ki pravi, da nas nič ne sme presenetiti, potem naj vam to služi kot prijateljski opomin. Če ste s čim do zdaj odlašali, potem imate zdaj dobro leto časa, da poravnate račune, pokličete stare prijatelje, obudite ugasle ljubezni in tako naprej, prosto po vaši prioritetni listi.

Ko smo že pri tem, morda to ni najslabši nasvet tudi za ostale, ki vam preroške napovedi ne sežejo do srca.
Ob tem vam ponudim še eno zimzeleno misel - Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri



 Če se vam morda zdi čudno, da se spuščam v tako ne-filmski diskurz - ni panike, imam dober razlog.

Zgodilo se je namreč, da je naš domiselni kinotečni sodelavec Matevž nedavno tega prišel na idejo, da bi blog lahko popestrili z lestvico najboljših filmov tega leta. Super ideja. Sledilo je navdušenje in za navdušenjem kup popisanih listov papirja in za tem nov kup popisanih listov, čemur je po kofetarski pavzi sledilo zaskrbljeno stanje. Namreč, ko sem se spravila brskat po filmski beri preteklega leta (@Bojana: začni pisati filmski dnevnik!), se je naenkrat poleg seznama mojih najljubših/najboljših filmov tega leta pojavil še en, mnogo daljši seznam; filmi leta 2010, ki bi jih rada videla, a jih (iz različnih razlogov) še nisem.
Zakaj ne?

Ko sem iskala odgovor, sem naletela na tole nazorno ilustracijo (in se načila nove besede) :

Pro-kra-sti-na-ci-ja



Drug problem ob brskanju po raznih sorodnih seznamih je ta, da se na njih največkrat znajdejo mainstreamovski filmi, obskurneži pa se izgubijo v neidentificiranih črnih luknjah (mojega in internetnega) spomina. Zato takšen naslov.

Tako sem se odločila svojemu seznamu top filmov preteklega leta dodati seznam top filmov, ki jih še nisem videla. In nato še kratek seznam filmov, ki sem jih videla, a si želim, da jih ne bi. In kot dodaten bonus še mini seznam osebnih najboljših filmskih odkritij iz preteklosti, ki so se zgodila letos.

Seveda ste vsi (oz. oba, ki sta prišla do tega odstavka) vabljeni, da v komentarjih dodate svoje favorite, velja pa še vedno tudi, da ste za komentiranje nagrajeni.

Top of 2010 Gallore

13 NAJLJUBŠIH FILMOV 2010*

  1. ANTIKRIST (Antichrist, Lars von Trier, 2009) - ker mi je dal misliti strašne (in strašno iskrene) misli.
  2. SCOTT PILGRIM PROTI VSEM (Scott Pilgrim vs. the World, Edgar Wright, 2010) - ker se cedi od popkulturnih referenc in se ga zato ne naveličam gledati.
  3. A SINGLE MAN (Tom Ford, 2010) - ker je lep, kot so ponavadi lepi pol stoletja starejši filmi.
  4. NAMIŠLJENE LJUBEZNI (Les amoures imaginaires, Xavier Dolan, 2010) - gotta love the threesomes ...
  5.  FUŽINE NEJBERHUD: ŠPORTNI UPI (Diego Menendes, 2010) - gotta love Diego!!!
  6. PUNCA IN DVA FANTA (The Exploding Girl, Bradley Rust Gray, 2009) - ker je kriv, da sem se začela zanimati za mumblecore.
  7. POKVARJENI POROČNIK: NEW ORLEANS (Bad Lieutenant: Port of Call - New Orleans, Werner Herzog, 2009) - ker si zelo živo predstavljam, kako je ta film razpi**il Abela Ferraro in se ob tem neizmerno zabavam.
  8. GREENBERG (Noah Baumbach, 2010) - ker smo ga morali slišati, da bi ga razumeli - Rogerja Greenberga in njegovo generacijo malcontentov.
  9. HUMPDAY (Lynn Shelton, 2009) - ker ljubezen premaga vse ovire.
  10. MORILEC V MENI (The Killer Inside Me, Michael Winterbottom, 2010) - ker nikoli ne pogruntam tega presnetega Winterbottoma ...
  11. FANTASTIC MR. FOX (Wes Anderson, 2009) - Wes Anderson, animacija, Roald Dahl. 
  12. MEJE RAZUMA (The Limits of Control, Jim Jarmusch, 2009) - ker je tako zgovoren.
  13. MAČETA (Machette, Robert Rodriguez&Ethan Maniquis, 2010) - ker sem ga videla ob polnoči, v nabito polnem kinu v Amsterdamu, kjer so vsi vzklikali in navijali in noreli ob uberkul prizorih. It's the only way to see it.

(cca.) 13 NEVIDENIH 

  1. TETRO (Francis Ford Coppola, 2009) - Vincent Gallo + temna in mučna družinska preteklost. 
  2. BLACK SWAN (Darren Aronofsky, 2010) 
  3. TRASH HUMPERS (Harmony Corine, 2009) - če ga kdo najde, se priporočam. Nenavsezadnje, kako naj človek živi zgolj od filmskih napovednikov ?
  4. THE KING'S SPEECH (Tom Hopper, 2010) 
  5. THE KIDS ARE ALL RIGHT (Lisa Cholodenko, 2010) 
  6. ENTER THE VOID (Gaspar Noe, 2009) 
  7. OČA (Vlado Škafar, 2010) + BABIES (Bebe(s), Thomas Balmes, 2010) 
  8. NA SLEDI OČETU (Winter's Bone, Debra Granik, 2010) 
  9. PREROK (Un prophete, Jacques Audiard, 2009)
  10. ESSENTIAL KILLING (Jerzy Skolimowski, 2010) + PROMISES WRITTEN IN WATER (Vincent Gallo, 2010) - še dva Vincenta Galla; v prvem igra, drugega režira. 
  11. I'M STILL HERE (Casey Affleck, 2010) - zloglasna maškarada Joaquina Phoenixa, ki je slednjega stala par let življenja in skoraj tudi kariere. 
  12. MY DOG TULIP (Paul&Sandra Fierlinger, 2010) - melanholična animacija o starcu in njegovi nemški ovčarki. Bordeline bizarno, a baje zelo ganljivo. 
  13. PIRANHA (Aleandre Aja, 2010) - 3D piranhe srečajo napol gole študentke na počitnicah. Yum. 

 TRIJE, KI JIH RAJE NE BI VIDELA

  1. HUMAN CENTIPEDE (FIRST SEQUENCE) (Tom Six, 2009) - v resnici še vedno kolebam, če ga ne bi rajši uvrstila na prvi seznam ...
  2. PREDATORJI (Predators, Nimrod Antal,2010) - dolgčas, dolgčas, dolgčas. Še dobro, da je bil zastonj.
  3. SBSKI FILM (Srpski film, Srdjan Spasojević, 2010) - Prvič, da mi je na Grossmanovem festivalu filma in vina postalo slabo zaradi prvega.
in še ...

NAJBOLJŠA ODKRITJA IZ PRETEKLOSTI

  1. HAUSU (Nobuhiko Obayashi, 1977) - ljubezen na prvi ogled.
  2. THE AMERICAN MOVIE (Chris Smith, 1999) - kdo si po tem filmu še sploh lahko drzne tarnati, da je težko biti "filmski ustvarjalec"?
  3. MS .45 (Abel Ferrara, 1981) - feminizem po moško.
  4. FISHING WITH JOHN (John Lurie, 1991) - Fishing Channel po jarmuschevsko. 

Toliko za enkrat :) Upam, da vas utegne kaj iz teh seznamov navdušiti za ogled. 

V novem letu vam želim življenja kot iz filma (po možnosti kakšnega wes-andersonovskega) in da bi se v novem letu čimvečkrat srečali v Kinoteki. Nenavsezadnje je tukaj film doma.

Srečno!





* ker so nekateri filmi iz 2009 prišli do nas šele letos, sem malce zrahljala kriterij in jih predstavljam kot letošnje.




      torek, 28. december 2010

      No Comment, no present

      Huuuuh!

      Komaj smo obračunali z enim debeluhom, že je za vogalom drugi. Dedek Mraz sicer nima več tako vplivnih sponzorjev kot njegov predhodnik. A vsaj nekateri se še zelo živo spominjamo vonja ovčje kože in šminke, ki se je počasi topila z njegovega obraza, medtem ko so nas roditelji posajali na dedkova kolena in hiteli s fotoaparatom ovekovečati radostni prizor.

      "You talkin' 'bout me?"

      Spomini, spomini.
      Toda otrite si solzo nostalgije z lica, o srečni bralci tega bloga! Namreč, tudi če ste že prekoračili starostno mejo, po kateri sedanje dedkom v naročje ni več ljubko, niti primerno opravilo, boste pri nas še vedno upravičeni do svojega kinotečnega darila. Le malce se boste morali potruditi.

      Nagradna igra Kinotečnega bloga

      PRAVILA: Kot veste, je mogoče tale blogerska sporočilca kadarkoli ne le brati, temveč tudi komentirati.
      Zato vas pozivam, da se v komentarjih razpišete o svojih željah za Kinopolisove klubske dejavnosti, ugodnosti in dogajanje za naslednje leto, ko bo klub tudi zares začel živeti v svojem polnem obsegu.
      Zanima me, kam bi radi odpotovali z nami? Koga bi radi slišali in videli? S katerimi filmi bi se želeli ponovno seznaniti in katere morda prvič srečati?
      Med oddanimi komentarji bom potem v prvem tednu januarja izbrala tri (bolj ali manj) naključne lastnike komentarjev, ki bodo nagrajeni s filmsko lepim presenečenjem.

      PLUS 
      Posebno lepo darilo bo pripadlo nekomu izmed tistih, ki ta blog berete kot spremljevalci. Če to še niste, lahko še vedno postanete. (Tipko za spremljanje najdete na desnem robu strani  --->).

      V primeru, da se ne boste razgovorili niti trije, bodo darila ostala  pri Dedku Mrazu pri meni.
       
      Ok, dovolj (samo)promocije za danes :)  Poglejmo, kaj je novega na Kinotečni in na filmski fronti. 

      Od danes naprej vas razveseljuje nov Kinotečnik, najdete ga lahko že na zato namenjenih kotičkih po Kinoteki, od jutri pa tudi na običajnih mestih zunaj Miklošičeve.
      Pred novim letom bo na sporedu obilo romantike, od Luči velemesta do Trgovine za oglom, "Veseli december" pa se bo iztekel ob prisrčnih animiranih Trojčicah iz Bellevilla ter ne tako zelo veselih Ljubimkah.

      Sicer pa leto zanesljivo mineva in to lahko pomeni le eno - seznami, seznami, seznami. Najboljše sorte so seveda tisti, ki nas opomnijo, da smo umrljiva bitja ter da bomo kot takšni prej končali "6 feet under" kot si ogledali vse, kar je bilo v tej filmski sezoni ogleda vredno. Če si vseeno upate načeti ta oreh, vas bodo tile usmerili na pravo pot ...





      Prihodnjič boste izvedeli, ob katerih filmih smo se to leto najbolj razgreli "programci".

      Dotlej pa, vabljeni h komentiranju in ostanite v filmu, 

      Bojana


      petek, 24. december 2010

      Hitra predbožična

      En zaspan deževen pozdrav iz pisarne na Miklošičevi!

      Če bi sodila zgolj po tem, kaj mi razkriva pogled skozi okno, bi rekla, da je danes siv dolgočasen januarski ponedeljek. Še dobro torej, da pravi praznični duh prihaja od znotraj, kajne?



       Toda, ho, ho, ho! Na stran s cinizmom! Kajti danes nas bo v Kinoteki ob osmih zvečer obiskal Pokvarjeni božiček ...






















      ... in nas razveselil z darilom za poredne - naslednjo projekcijo tega večera, filmom  
      Božji bojevnik.

      Če ne utegnete danes priti do Kinoteke, pa nekaj duševne hrane za vašega notranjega otroka:






      Lep božič vam želim,
      BB


      četrtek, 23. december 2010

      Go the merry way ...

      V pisarni je bilo danes tiho ... V popoldanskih urah še telefoni izgubijo svoj glas. In mi smo bili tiho zato, da bi se lažje koncentrirali, sklonjeni nad liste papirja, ki bodo v kratkem postali nov, januarski Kinotečnik.

      V Kinotečniku pa:
      • Jonas Mekas, (še vedno živa!) newyorška legenda neodvisnega filma;
      • Sylvain George, (zelo) drugačen filmar s fronte;
      • veliko, oh veliko hudih filmov
      Double bill extravaganza:
      prvič: Do zadnjega diha (by Godard) + Do zadnjega diha (by Jim McBride)



      Resno, Jimmy? Sombrero? 




      drugič: Grindhouse duo - Smrtno varen (Tarantino The Man) + Planet terorja (Robert Rodriguez)

      "Yo, you gotta listen to me, Rob, dude ... It's all about subversion, man, subversion!"      


      Plus - nekaj lepih filmskih trojčkov. Več ne povem. Samo namignem vam.

      Bill Murray. Tokio. Scarlett J. v spodnjem perilu.
      Tri barve. Nobena od njih ni rožnata.
      Steven Seagal. Plameni. Aljaska.

      In še kaj.
      Več pa drug teden, ko vas bo Kinotečnik čakal na vseh običajnih mestih.  
      Razen, če ste ga bili navajeni dobivati po pošti in niste član/ica Kinopolisa. 


      Danes ne zamudite Film Socializma. Jutri pa je že nov dan.

      Ostanite v filmu, 
      Bojana 

      torek, 21. december 2010

      Vsakdanje norosti

      Oj!

      Najprej - če boste danes ne utegnili priti na retrospektivo Vaska Preglja, vas vabimo na reprizo jutri ob 19.uri ter na nadaljevanje ob 22h. Mimogrede, vabljeni ste seveda tudi tisti, ki pridete že danes. Jutri vas ob prvi projekciji namreč čaka še predavanje, ki ga lahko (sodeč po insajderskem namigu našega šefa Jurija) še posebej toplo priporočimo vsem, ki se ukvarjate z režijo, ali pa bi to radi počeli.

      In zdaj nekaj povsem drugega. 

      ... ne, ne,ne ,ne ... ne!





















      Kot morda že veste, se je Kinoteka pred kratkim lotila prenavljanja spletne strani (juhuhu), in četudi se na strani http://www.kinoteka.si/ že dogaja, verjetno pogrešate povezavo do mesečnega programa ali še kakšno drugo informacijo. Za te nevšečnosti se vam iz dna srca opravičujemo in vas vabimo, da se pridružite naši iniciativi za gojenje pristnejših odnosov med Kinoteko ter njenimi obiskovalci; pokličite nas, poiščite nas v pisarni in pocukajte za rokav, pišite nam na mail, na Facebook, na tale blog ... 

      Isto velja za Kinopolis - iz tehničnih razlogov še ne moremo včlanjevati novih članov, zato vas prosimo za dodaten kanček potrpežljivega čakanja, v vmesnem času pa vse zainteresirane vabim v našo toplo pisarno na Miklošičevi 28, kjer boste deležni nadaljnje tolažbe v obliki informacij o članskih ugodnostih. Uradne ure Kinopolisa so vsak dan od 18. do 20. ure, ob torkih in četrtkih pa pisarniško mizo gulim že od 15. ure naprej.

      Preostane vam, da se zleknete se v udobni članski kotiček naše kavarne in pobrskate po zbirki filmske literature, počakate na naslednjo predstavo, kupite karto pri naši ljubki blagajničarki Marti (omenite ji, da nameravate postati Kinopoličan/ka!) in uživate, pogreznjeni v žametne sedeže Dvorane Silvana Furlana. 
      V novem letu pa s polno močjo naprej! 

      Toliko za danes, ostanite v (prazničnem) filmu, 
      Bojana



      ponedeljek, 20. december 2010

      Predbožična polar-nost

      Kako ste? Vas že trese bližajoča se praznična mrzlica? Se zvečer zavijete v toplo odejo in kukate skozi okno v ledene sveče in otročiče, ki se radostijo na sneženem dvorišču?

      Ali ste bolj "grinčaste" sorte in se vam pregorijo varovalke, ko že desetič v istem dnevu slišite božični venček domačih viž in se vam želodec obrača ob toplem vonju klinčkov, cimeta, pomaranč in ostalega začimbja v vseprisotnem kuhančku?








      Moja blogerska malenkost sicer prav pocukrano uživa v božični Sinatri, Bingu Crosbyju in obveznem Kevinu McCallisterju, za kar je sicer, priznam, kriva dolgoletna indoktrinacija s strani televizijskih demonov ter sodelovanje v podobnih ritualih, ki kvarno vplivajo na um in duha. Je že tako, da tisto, kar nekateri proglasijo za šund in komercialno smetje, drugi imenujemo "guilty pleasure" ...


      Pa pustimo malo božične in novoletne praznike in se posvetimo prazniku za cinefile, ki se ima dogoditi ta teden v Kinoteki. Bliža se namreč veseli dan, ko bomo na platnu naredili prostor za zadnjo Godardovo filmsko uganko, imenovano Film socializem (Film socialisme, Jean-Luc Godard, 2010).
      Film, ki ni "ne film o socializmu ali socialistični film in tudi ne film, ki bi bil posnet na socialističen način" (Nil Baskar v Kinotečniku), je dvignil precej prahu med kritiki. Ko se je le-ta posedel, sta se z dveh nasprotnih strani gledali dve skupini; tisti, ki v njegovem močno šifriranem filmskem jeziku vidijo slabo prikrite in že nekoliko hropeče vzdihe pretencioznosti nekoč velikega novovalovca, ter drugi, ki ga razglašajo za odrešenika filmske umetnosti, brez katerega bi se sicer utapljali v morju banalnosti in slaboumnega komercialnizma. 
      Ok, zdaj veste, zakaj ga morate priti pogledat. Povem vam še kdaj. V četrtek, 23. decembra, ob 22. uri

      Toliko za danes. 

      Če pa ste slučajno ravno prave volje še za kakšno blago intelektualno debato, vam ponujam v branje članek, ki prežveči zanimivo ameriško izkušnjo, koncept V.O.D. (video on demand) in filme, ki so na voljo za TV gledalce, preden sploh pridejo v kinodvorane. Najbolj zanimiv vidik debate je prav tisti neortodoksni, ki ne pristaja na diskurz "TV ubija kinematografe", temveč v omenjeni praksi vidi prednost za množice ljudi, ki živijo izven velikih mest in s tem daleč od najbližjega art kina. 

      V duhu revolucije vas seveda pozivam k razvneti debati v komentarjih spodaj.

      Adieu!
       
       







      petek, 17. december 2010

      Popotnica za vikend


      Zunaj na ulici se nabira plast prhkega snega in nočna Ljubljana, takole mehko odeta v belino in ožarjena od elektičnih luči, je postala na pogled precej bolj fotogenična, celo filmska! Kar vabi po sprehodu ... do Miklošičeve ulice, na primer :)

      Če vas včeraj ni bilo na projekciji kratkega filma Jeffa Schera "Yours", vam v tolažbo ponujam nadomestek s spleta, ki mu sicer manjka tista prava kinotečna razsežnost, pa naj bo povabilo k naslednjim presenečenjem, ki se na našem platnu vrtijo te dni.


      Jutri ne zamudite filma Wanda  (Barbara Loden, 1970) in že zadnjič omenjenega Peklenskega asfalta (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971).

       Tudi čez vikend ostanite v filmu!

      P.S.
      Tale posladek sicer ni posebno kinotečnega okusa, se pa zato ponaša vsaj z zanimivo koncentrirano filmsko aromo. Uživajte!

       Klik Klik

      četrtek, 16. december 2010

      »Ma'am, I sure like that name... Clementine.«

      In odjahal je v sončni zahod, v neskončno široki horizont prekrasne Monument Valley, vedoč, da jo bo zagotovo nekoč še videl … 



      Ahhhh. Dobro je dèla, včerajšnja kavbojska romanca po Fordovo. Malce smo poškilili, ko je Wyatt Earp z brco v slovo poslal pijanega Indijanca »nazaj, kamor spada«, ampak bilo je to v onih davnih, »nedolžnejših« časih Amerike, ko kolektivna zgodovinska samorefleksija še ni bila posebno modna.

      A zazrimo se sedaj v manj davno preteklost, natančneje, v pretekli ponedeljek, 13. decembra.
      Dvorana Kinoteke je dobila novo ime – od ponedeljka naprej bomo torej vstopali v Dvorano Silvana Furlana. In če bo vedno tako obiskana, kot je bila v ponedeljek zvečer, na svečani projekciji Potovanja v Tokio (Tôkyô monogatari, Yasujirô Ozu, 1953), potem slovenski kulturi zahajanja v kino ne bo potrebno peti žalostink ...

      Par foto-momentov: 

      še vedno anonimna
      in z novim imenom
      med potovanjem ...
      ... in po njem.


















      (Na sliki se veselita Ivan Nedoh, v.d.direktorja Kinoteke ter Majda Širca, ministrica za kulturo. 
      Kisel obraz dela kolega Jerman, sodelavec v programskem oddelku.)


      Danes nam bo spet vroče. Plavolaske se pripravljajo, da bodo s petjem in plesom, dolgimi nogami in grešnimi oblinami zavzele mesto in ga razglasile za svoje igrišče.

      "Definitivno!"

      "Ježešna! Takoj skrijte svoje otroke in može!"





      "Haha, Meri, ti jo pa pihneš! Saj vendar govorimo o tebi!"  
      "U, Sandy, od kdaj si pa TI najpametnejša blondinka v Hollywoodu?"


      Vroče.


      Ob poznih večernih urah se oglasi še Dario Argento s svojo plavolasko, ki pa bo v Suspirii (1977) čisto na drugačen način izgubila glavo ...  (ups :)).

      Lep večer vam želim in ostanite v filmu!





      sreda, 15. december 2010

      En lep kinotečni pozdrav …

      … izza pisarniške mize na Miklošičevi 28.
      Tukaj, v tej ljubki pisani in solidno ogrevani pisarni, se vsak dan sproti besno tolče po tipkovnicah računalnikov, medtem ko se zvoki mestnega vrveža z ulice spuščajo v razigrane dvoboje z melodijami premnogih telefonov, s tečnim brnenjem tiskalnika, z sikanjem grelnika za vodo, s človeškimi glasovi vseh vrst, ki skušajo konkurirati ostalim zvokom na istih frekvencah; s koraki, ki hitijo po lesenih tleh, da ta komaj utegnejo škripaje protestirati, medtem pa težke kovinske škatle s filmskimi koluti trkajo ena ob drugo in kinooperater, ki ga danes spet bolijo komolci, se preklinjajoč skloni nadnje in naslednji trenutek že drvi navzgor do operaterske sobe …
      Ves ta kaos le zato, da bi imeli stari filmi kje živeti :)
      Živijo pa zato, da bi jih vi prišli pogledat.
      Na primer, danes lahko pohitite in ob deveti zvečer ujamete Fordovo kavbojsko klasiko Moja draga Klementina. Iz blagajne se širijo informacije, da je kart še nekaj ...

      Iz flma Moja draga Klementina
      Jutri pa v goste že prihaja Avstrijska kinoteka s šopkom najboljšega, kar njihova filmska shramba premore. Alexander Horwath, njen direktor in dobri človek, ki je pripravil izbor filmov, ki se bodo v naslednjih treh dneh predvajali v Kinoteki, je takole opisal svoj delovni kredo:

      »Slaviti film
      ne samo s prikazovanjem, marveč obenem
      prikazovati, kako gre za živo vednost in misel; 
      in vedeti o filmu ne s filološke razdalje, ki obravnava
      "tekst" ali mrtvo zgodovino (medija), marveč
      sodelovati v njegovi misli, ki se pojavi zgolj med
      projekcijo, ko oživijo vsi naši stroji.«

      Slavljeni bodo:
      Moški imajo raje plavolaske (Gentlemen Prefer Blondes, Howard Hawks, 1953)
      Suspiria (Dario Argento, 1977)
      Obraz pod masko (The Face Behind the Mask, Robert Florey, 1941)
      Wanda (Barbara Loden, 1970)

      plus mnogi drugi,
      plus
      moj osebni favorit


      Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971)


      filmski napovednik

      Pionir novega ameriškega indie filmskega vala devetdesetih, Richard Linklater, je spisal zdaj že legendarnih "16 razlogov, zakaj si Peklenski asfalt zasluži vašo ljubezen", ki si jih lahko preberete tukaj.

      Še to - vse predstave v sklopu gostovanja Avstrijske kinoteke so brezplačne. Zastonj. Đžabe. 

      Zaenkrat toliko, jutri pa se lahko poiščete na kateri izmed fotografij, ki smo jih posneli na svečanemu poimenovanju kinotečne dvorane v Dvorano Silvana Furlana.

      Ostanite v filmu,
      BB





      torek, 14. december 2010

      Testing, testing ...

      Namesto uvoda ...



      Se vidimo jutri, s prvim uradnim prispevkom kinotečnega bloga.
      Do takrat, lep pozdrav in vabljeni v Kinoteko.