"VSE, KAR DOVOLI POLETJE"

Poletje. Večinoma je sicer sončno in lepo, še posebaj zvečer - pod zvezdami. Ampak včeraj, včeraj pa nebo nad ljubljanskim gradom ni dovolilo projekcije kinotečne klasike Vse, kar dovoli nebo Douglasa Sirka.
Nadomestno projekcijo si lahko ogledate danes, v torek 9. 8. ob 21. 30 v Kinodvoru, septembra pa si boste lahko Sirkovo mojstrovino, ki velja za enega izmed najlepših ljubezenskih filmov vseh časov ogledali tudi v Slovenski kinoteki.

Prizor iz filma Vse, kar dovoli nebo

Septemberski program pa tudi sicer kar poka po šivih od vsega dobrega kar bo imel ponuditi. Poleg treh novih pridobitev - kopij filmov Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows, Douglas Sirk, 1955) Imitacija življenja (Imitation of Life, Douglas Sirk, 1959) in Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971), nam bodo družbo delali še Karel Zeman, dvojica Buñuel/Dali, Lanzmannov Shoah, skupaj s ponovno obujeno Kino-katedro ter retrospektiva zgodnjih del Terrencea Malicka, letošnjega dobitnika zlate palme v Cannesu.
Z znimivim filmskim programom pa bomo pospremili tudi 90. letnico rojstva Stanisława Lema ter koncert, ki se bo 21. septemba v čast 50. letnici ustvarjalnega genija Boba Dylana odvil v Križankah. Razlogov za to, da začnete odštevati dni do ponovnega snidenja s Kinoteko je tako več kot dovolj.

Prizor iz filma Božanski dnevi (Terrence Malick)

Da bo čas hitreje minil, lahko vmes skočite v Divačo, na ogled še čisto novega in svežega Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Prijetna kraška lokacija in zgodbe slovenskih filmskih igralcev in igralk namreč nestrpno pričakujejo vse zvedave obiskovalce. Za člane Kinotečnega kluba je obisk muzeja brezplačen tako da, ko se boste odpravljali proti Divači, ne pozabite s seboj vzeti vaše članske izkaznice.
O posebnih dogodkih, ki jih pripravljajo na Škrateljnovi domačiji v Divači pa vas bomo seveda tudi sproti obveščali. Za potešitev radovednosti pa si tule lahko ogledate še novo spletno stran muzeja.

Notranjost Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači

Filmofili pa čas seveda najlažje preganjamo z gledanjem filmov. In ker so že ravno počitnice smo nekaj idej in predlogov za poletne filmske večere namodrovali namesto vas. Prvih pet filmov povezuje rdeča nit poletja, morja/vode/modrine in počitniškega utripa, druga polovica filmov pa predstavlja izbor fimografije na čast slavljenca Dustina Hoffmana, ki je včeraj praznoval 74 let. Congrats (film) Marathon Man!

Hoffman in Olivier (Marathon Man, 1976)

5 X počitniško

• Življenje pod vodo (The Life Aquatic with Steve Zissou, Wes Anderson, 2004) ker gre za popoln melanholično-nostalgičen in odštekan film, ki je hkrati unikaten hommage Jacquesu Cousteaju.
• Velika modrina (Le grand bleu, Luc Besson, 1988) - ker gre za izjemno poetično predanost morju in njegovi - ja - njegovi veliki modrini.
• Peklenski val (Point Break, Kathryn Bigelow, 1991) - ker gre za ultimativni poletni hit - LA, surferji, adrenalin, kriminal, romanca + bonus - Keanu Reeves, Patrick Swayze & a dash of Red Hot Chili Peppers.
• Bazen (Swimming Pool, François Ozon, 2003) - ker so lahke kriminalke vedno dobra poletno-dopustniška družba.
• Žrelo (Jaws, Steven Spielberg, 1975) - ker me strašno zanima, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo na (katerikoli) nabito polni plaži zavrtel soundtrack tega filma.

Prizor iz filma Swimming pool

5 X Dustin Hoffman 

• Diplomiranec (The Graduate, Mike Nichols, 1967) - ker gre za film, zaradi katerega je Dustin Hoffman postal zvezda.
• Rain Man (Rain Man, Barry Levinson, 1988) - ker gre za enega izmed najpristnejših likov, ki jih lahko najdemo vstisnjene na celuloidni trak.
• Vsi predsednikovi možje (All the President's man, Alan J. Pakula, 1976) - ker sta Redford in Hoffman postala bolj kultna od Woodwarda in Berensteina.
• Kramer proti Kramerju (Kramer vs. Kramer, Stanley R. Jaffe, 1979) - ker je vedno znova užitek gledati Hoffmana, kako pripravlja toast z jajcem.
• Tootsie (Tootsie, Sydney Pollack, 1982) - če Hoffmanu ne bi uspelo kot igralcu, bi mu zagotovo uspelo kot igralki.

Dustin Hoffman v filmu Kramer proti Kramerju

Čeprav smo si julija v Kinotečnem klubu privoščili doooolge počitnice, smo poleg poležavanja na plaži z možgani na off in čivavo na straži, kot bi rekli Zmelkoow, ter ekstenzivnega branja knjižnega špeha George R. R. Martina, z levim očesom zmerno spremljali tudi filmsko dogajanje v bližnji okolici. Med drugim smo opazili, da so Transformerji: Temna stran meseca (Transformers: Dark of the Moon) ponovno uspeli prekositi sami sebe in da je ob zadnjem delu Harrya Potterja (Harry Potter and the Deathly Hallows: Part 2, David Yates, 2011) letošnji julij svoje otroštvo končala cela generacija otrok. Desetletje (!!? - ja, prav ste prebrali - DESETLETJE!) magije in epskega boja med dobrim in zlim je z megalomanskim zadnjim delom v zgodovino filma pospremila najbolj fantastična britanska igralska zasedba ever. Piertotem locomotor! :)

Maggie Smith in Imelda Staunton (Harry Potter in Feniskov red)

Le deloma počitniška je bila tudi Bojana, ki je tokrat gostovala na Filmskem platnu št. 7. Njen lucidni in zabavno-berljivi prisperek o "noseči tinejdžerki" Juno (Juno, Jason Reitman, 2007) si lahko preberete tule.

Sicer pa so tudi mediji več kot o fimih na festivalih pisali o zvezdnikih, ki so dotične festivale blagovolili obiskati ... ampak, priznajmo ... fimov je bilo v poplavi (tudi če omenimo samo najbližje) festivalov (Sarajevo, Motovun, Pula, Prizren, Gorica, Ljutomer, ...) absolutno neobvladljivo število.
V Sarajevu je srce gledalcev in točke kritikov osvajal prvi celovečerec Nejca Gazvode - Izlet, v Puli pa sta nekaj nagrad pobrala novi film Metoda Pevca, Lahko noč, gospodična in Burgerjev Circus Fantasticus. Vsekakor soliden uvod v septemberski Festival slovenskega filma.

Ekipa filma Izlet v Sarajevu

Prizor iz filma Lahko noč, gospodična

Na domačem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina je glavno nagrado prejel film Žalostna balada za trobento (Balada Triste de Trompeta, Alex de la Iglesia, 2010) - Žalostna balada za trobento v kratkem pride tudi na redni spored Kinodvora. Film najbolje opiše citat kritika Richarda Corlissa, ki pravi: »Žalostna balada, ki se začne v krvavem klanju in razplamti v vrhuncu surrealistične tragikomike, je film, ki hlasta za norostjo in besnilom ter ju tudi popolnoma obvladuje. Gre za najboljši film Benetk in Toronta ali za najslabšega? Lahko bi bil tako eno kot drugo, brez dvoma pa je to film, ki si zasluži presežnik.«
In ne, tudi mi ne moremo mimo zvezdnikov - Ljutomer sta namreč obsikala huda stara mačka Menahem Golan in sir Cristopher Lee. Golan, legendarni producent in režiser ter, kljub srečanju z Chuckom Norrisom, še vedno živa igralska legenda Lee, sta v Ljutomeru prejela nagradi za življenjsko delo.

Lady & sir Lee & Golan - Ljutomer 2011

"Srečanje" z Lee-jem je bila vsekakor "once in a liftime experience" ali kot bi rekla moja draga kolegica Sanja Struna: "Saruman in da house, people!!!" :) And you just can't miss that.

I think there is enough for today ... kakorkoli že - filmska jesen BO zanimiva ... do takrat pa svoje možganske celice lahko pohladite s temle briljantnim komadičem ...

Au revoir & ostanite še naprej z nami :)