EARZOOM
Zagotovo je najbolj artikuliran,
vsebinsko bogat ter obenem jedernat opis EARZOOM festivala nastal izpod peresa
oz. tipkovnice njegovega direktorja Mihe Ciglarja, ki ga najdete na drugi
strani sveže dišečega Kinotečnika. Vseeno namenimo omenjenemu festivalu zvočnih
umetnosti še kinotečni pogled.
Ta se vedno zaiskri, ko pride do
širjenja polja različnih umetniških zvrsti ter njihovih strok, ki morajo »po
defaultu« težiti k interdisciplinarnosti. Nikoli ni odveč poudariti, da nam
ustreza le ena definicija umetnosti (v kolikor v humanističnih vodah na proces
definiranja sploh pristanemo). Da je nekaj, kar vržemo v koš z nalepko »To je
umetnost« tam, ker je to stvar dogovora.
Festival EARZOOM pritegne s
svojim svežim in nujno potrebnim pristopom do zvočnih umetnosti, med katere
sodi tudi računalniško ustvarjanje zvoka. Eden od vsebinskih poudarkov je med
drugimi na, milo rečeno, neskončnih možnostih računalniškega zvoka ob podpori
ravno tako v neskončnost razvijajoče se tehnologije. Z drugimi besedami, na
festivalu boste med drugim lahko slišali koncert Applovega iPhona.
V času dogodkov (v nedeljo 2. 10.
in torek 4. 10. v Kinoteki, sicer pa tudi drugod) se bo verjetno odprlo kar
nekaj možnosti za prevetritev konceptov zvoka, sodobne in elektronske glasbe
ter umetnosti.
Prezreti ne gre omenjanja zvoka v
svetu, ki ima poleg umetnostne tudi družbenopolitično komponento. In ker »vsi
vemo«, kam gre ta svet, nas slednji poudarek še bolj razveseljuje. Ali kot bi
rekel Jimi Hendrix: »Music
doesn't lie. If there is something to be changed in this world, then it can
only happen through music.«
Morda pa se
nekatere spremembe začnejo z vami in festivalom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar