Tu je, tu! 1. september namreč. In september je za te stvari - se pravi - za filme.
Za uvod v novo kinotečno sezono je danes poskrbel Douglas Sirk s svojo nesmrtno klasiko Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows, Douglas Sirk, 1955). In kinotečni filmski vlak je tako odpeljal iz svoje postaje in bo sedaj neumorno in brez postankov sopihal skozi filmsko zgodovino.
Otvoritvenima projekcijama bo sledilo petkovo srečanje z genijem Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja. Filmske sladokusce namreč v temo kinodvorane vabita "eden najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov", Andaluzijski pes (Un chien andalou, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1929) in svobodomiselna Zlata doba (L' âge d'or, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1930).
Za uvod v novo kinotečno sezono je danes poskrbel Douglas Sirk s svojo nesmrtno klasiko Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows, Douglas Sirk, 1955). In kinotečni filmski vlak je tako odpeljal iz svoje postaje in bo sedaj neumorno in brez postankov sopihal skozi filmsko zgodovino.
Otvoritvenima projekcijama bo sledilo petkovo srečanje z genijem Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja. Filmske sladokusce namreč v temo kinodvorane vabita "eden najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov", Andaluzijski pes (Un chien andalou, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1929) in svobodomiselna Zlata doba (L' âge d'or, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1930).
Luis Buñuel & Salvador Dalí |
V soboto pa nas čaka premiera še enega novega nakupa Slovenske kinoteke - filma Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971). Za katerega je, če malo preplonkamo iz Kinotečnika, "Ameriški režiser Richard Linklater leta 2000, ko je na festivalu v teksaškem Austinu vpeljal Peklenski asfalt, rekel, da gre »za najbolj čist ameriški road-movie vseh časov«, da izgleda kot »drive-in film, ki ga je posnel francoski novovalovski režiser«, da ima »najbolj kinematični konec v zgodovini filma«, da »avtomobilski motorji v filmih niso nikoli zveneli bolje«, da izgleda kot vestern (le da najhitrejšega revolveraša zamenja najhitrejši šofer), da je videti tako, kot da bi oživele fotografije Roberta Franka (The Americans), da je »zadnji film šestdesetih in prvi film sedemdesetih«, da »za razliko od filmov, ki so pripovedovali o odtujenosti kulture drog in protivojnih protestnikov, pripoveduje o odtujenosti vseh ostalih«, in da »gre v svoji ideji do konca, kar je redkost«.
"everything is going too fast and not fast enough" |
Anyhow - upam, da ste v dobri filmski kondiciji. Ker to je šele začetek ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar