OCCUPY WALL STREET

Sredino projekcijo klasike osemdesetih Wall Street (Oliver Stone, 1987) posvečamo aktualnim bojem proti globalnemu kapitalu, ki se pri nas odvijajo pred "Boj za", le ulico proč od dvorane Slovenske kinoteke.

Naključij ni, vse je "na ključ" in tematik o naraščajočem vplivu finančnega sektorja na družbo in življenje, o premajhnem vplivu in zastopanosti posameznikov in marginaliziranih družbenih skupin pri političnem odločanju, o zahtevi po globalni pravičnosti in ohranitvi socialne države se tako v sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzo lotevamo tudi v Slovenski kinoteki.

Delavsko-punkerska univerza oziroma krajše DPU je kolektiv študentov, mladih raziskovalcev in doktorjev znanosti, ki vsako leto organizira cikel predavanj, bralne seminarje in konference o določeni problematiki. Letošnji, že 15. letnik, nadaljuje nekajletno tradicijo ukvarjanja s politično ekonomijo, njegova rdeča nit pa je "financializacija". Če malo preplonkamo iz Kinotečnika, "gre za strokovni termin, ki označuje naraščajoč vpliv finančnega sektorja ne zgolj na gospodarstvo, ampak na družbo in življenje na splošno."

V sodelovanju DPU-ja in Slovenske kinoteke bo tako enkrat mesečno potekal filmski seminar. Vsakokratni projekciji filma, katerega tema se bo povezovala s problematiko financializacije, bo sledilo predavanje in diskusija. 

"Gibanje 15O" oz. bolje rečeno njegove ideje tako počasi zavzemajo vse več javnih prostorov.

Nekaj o tem, kaj se pravzaprav dogaja, pa naj tokrat pove serija odličnih fotografij, ki smo si jih izposodili pri foto skupini gibanja. Več fotografij pa najdete tu.

Megasranje

"Boj za"

Yes, we camp!

Who are we?

 

Reinkarnacije Boba Dylana

Delavci in delavke

Študentke in študenti

Anonymusi

Mi smo 99%

Revolucija v teku na ljubljanskem maratonu ...

... na Filozofski fakulteti ...

... in v Slovenski kinoteki.

Film Wall Street bo predvajan v sklopu kinotečne nanizanke Kino-katedra, namenjene presežnemu osvetljevanju določenih filmskih in družbenih konceptov.

O fenomenu t. i. financializacije, bo po projekciji predaval Dragan Nikčevič.

Vstop je prost.

!!!

BABE in FILM

Kot že rečeno in napovedano, se bodo branja v novi sezoni pričela tretji ponedeljek ob 18. uri (ključni besedi za filmska branja v Kinoteki) v vinotočnem mesecu, zavoljo gostovanja Mesta žensk pa bodo nekoliko feministično obarvana. Na srečo sem kaj hitro ugotovila, da se filmi in ženske v knjižnih delih le ne pojavljajo tako zelo redko, kot sem strahoma sumila pred raziskovanjem po bolj ali manj zaprašenih policah.

Zborniki in knjige so se nabirali in kmalu je postalo jasno, da bo morala selekcija čimprej zagnati kolesje ali pa bomo isto temo kot bolan smrkelj vlekli do spomladanskega sonca. Zato sem po slalomiranju med poglobljenimi psihoanalitičnimi prispevki, diplomah o ženskah in filmih ter še čim podobnim izbrala uvodno (relativno generalno) besedilo v Zbornik besedil medijskih študijev in feministične teorije avtorice Ksenije H. Vidmar – ŽENSKI ŽANRI (spol in množično občinstvo v sodobni kulturi), ki je priročno dostopen v številnih knjižnicah.

Skozi neformalen in skrajno odprt »brainstorming« bi o ženskah kot gledalkah oz. bralkah spregovorili kot industrijski kategoriji, ki pravzaprav sama ustvari žanrskega gledalca oz. v našem primeru, gledalko. V ta paket sodi torej tudi ideja o ženskem spolu (gender) kot družbenem konstruktu, enako velja za moški spol (naletela sem na zanimivo idejo, da je ...spol praksa citiranja in imitiranja[1]...). Potrdili/ovrgli ali nič od tega bi tezo, da je prevladujoča pozicija v holivudskih filmih pozicija tistih s falično pritiklino. Je lahko melodrama možnost za imaginarno razrešitev konkretnih družbenih konfliktov (tudi spolnih)? Se ženske skozi gledanje soap oper res identificirajo z negativno figuro in s tem sproščajo jezo (ujetnice v svojem spolu in pripisanih lastnosti tega)?

---

[1] Ksenija H. Vidmar, Ženski žanri-spol in množično občinstvo v sodobni kulturi, Ljubljana 2001, p. 24

To in še več ali pa manj čez teden dni v kinotečnem kotičku.

Z vami (vama, tabo) bo Julija Somrak.

p.s. Za vse željne še več branja na omenjeno temo priporočam ostale tekste zbornika. Če je to premalo, pa članka Film - ženska tovarna sanj avtorice Elizabeth Cowie ter Feminizem, filmska teorija in "samski stroji", ki je delo Constance Penley