In odjahal je v sončni zahod, v neskončno široki horizont prekrasne Monument Valley, vedoč, da jo bo zagotovo nekoč še videl …
Ahhhh. Dobro je dèla, včerajšnja kavbojska romanca po Fordovo. Malce smo poškilili, ko je Wyatt Earp z brco v slovo poslal pijanega Indijanca »nazaj, kamor spada«, ampak bilo je to v onih davnih, »nedolžnejših« časih Amerike, ko kolektivna zgodovinska samorefleksija še ni bila posebno modna.
A zazrimo se sedaj v manj davno preteklost, natančneje, v pretekli ponedeljek, 13. decembra.
Dvorana Kinoteke je dobila novo ime – od ponedeljka naprej bomo torej vstopali v Dvorano Silvana Furlana. In če bo vedno tako obiskana, kot je bila v ponedeljek zvečer, na svečani projekciji Potovanja v Tokio (Tôkyô monogatari, Yasujirô Ozu, 1953), potem slovenski kulturi zahajanja v kino ne bo potrebno peti žalostink ...
Par foto-momentov:
 |
| še vedno anonimna |
 |
| in z novim imenom |
 |
| med potovanjem ... |
 | ||
| ... in po njem. |
(Na sliki se veselita Ivan Nedoh, v.d.direktorja Kinoteke ter Majda Širca, ministrica za kulturo.
Kisel obraz dela kolega Jerman, sodelavec v programskem oddelku.)
Danes nam bo spet vroče. Plavolaske se pripravljajo, da bodo s petjem in plesom, dolgimi nogami in grešnimi oblinami zavzele mesto in ga razglasile za svoje igrišče.
 |
| "Definitivno!" |
 | |||||
| "Ježešna! Takoj skrijte svoje otroke in može!" |
 | ||
| "Haha, Meri, ti jo pa pihneš! Saj vendar govorimo o tebi!" |
 | ||
| "U, Sandy, od kdaj si pa TI najpametnejša blondinka v Hollywoodu?" |
Vroče.
Ob poznih večernih urah se oglasi še Dario Argento s svojo plavolasko, ki pa bo v Suspirii (1977) čisto na drugačen način izgubila glavo ... (ups :)).
Lep večer vam želim in ostanite v filmu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar