Predbožična polar-nost

Kako ste? Vas že trese bližajoča se praznična mrzlica? Se zvečer zavijete v toplo odejo in kukate skozi okno v ledene sveče in otročiče, ki se radostijo na sneženem dvorišču?

Ali ste bolj "grinčaste" sorte in se vam pregorijo varovalke, ko že desetič v istem dnevu slišite božični venček domačih viž in se vam želodec obrača ob toplem vonju klinčkov, cimeta, pomaranč in ostalega začimbja v vseprisotnem kuhančku?

Moja blogerska malenkost sicer prav pocukrano uživa v božični Sinatri, Bingu Crosbyju in obveznem Kevinu McCallisterju, za kar je sicer, priznam, kriva dolgoletna indoktrinacija s strani televizijskih demonov ter sodelovanje v podobnih ritualih, ki kvarno vplivajo na um in duha. Je že tako, da tisto, kar nekateri proglasijo za šund in komercialno smetje, drugi imenujemo "guilty pleasure" ...

Pa pustimo malo božične in novoletne praznike in se posvetimo prazniku za cinefile, ki se ima dogoditi ta teden v Kinoteki. Bliža se namreč veseli dan, ko bomo na platnu naredili prostor za zadnjo Godardovo filmsko uganko, imenovano Film socializem (Film socialisme, Jean-Luc Godard, 2010).

Film, ki ni "ne film o socializmu ali socialistični film in tudi ne film, ki bi bil posnet na socialističen način" (Nil Baskar v Kinotečniku), je dvignil precej prahu med kritiki. Ko se je le-ta posedel, sta se z dveh nasprotnih strani gledali dve skupini; tisti, ki v njegovem močno šifriranem filmskem jeziku vidijo slabo prikrite in že nekoliko hropeče vzdihe pretencioznosti nekoč velikega novovalovca, ter drugi, ki ga razglašajo za odrešenika filmske umetnosti, brez katerega bi se sicer utapljali v morju banalnosti in slaboumnega komercialnizma. 

Ok, zdaj veste, zakaj ga morate priti pogledat. Povem vam še kdaj. V četrtek, 23. decembra, ob 22. uri. 

Toliko za danes. 

Če pa ste slučajno ravno prave volje še za kakšno blago intelektualno debato, vam ponujam v branje članek, ki prežveči zanimivo ameriško izkušnjo, koncept V.O.D. (video on demand) in filme, ki so na voljo za TV gledalce, preden sploh pridejo v kinodvorane. Najbolj zanimiv vidik debate je prav tisti neortodoksni, ki ne pristaja na diskurz "TV ubija kinematografe", temveč v omenjeni praksi vidi prednost za množice ljudi, ki živijo izven velikih mest in s tem daleč od najbližjega art kina. 

(klikni za branje)

V duhu revolucije vas seveda pozivam k razvneti debati v komentarjih spodaj.

Adieu!