Nekaj za v uho :)

EARZOOM

Zagotovo je najbolj artikuliran, vsebinsko bogat ter obenem jedernat opis EARZOOM festivala nastal izpod peresa oz. tipkovnice njegovega direktorja Mihe Ciglarja, ki ga najdete na drugi strani sveže dišečega Kinotečnika. Vseeno namenimo omenjenemu festivalu zvočnih umetnosti še kinotečni pogled.

Ta se vedno zaiskri, ko pride do širjenja polja različnih umetniških zvrsti ter njihovih strok, ki morajo »po defaultu« težiti k interdisciplinarnosti. Nikoli ni odveč poudariti, da nam ustreza le ena definicija umetnosti (v kolikor v humanističnih vodah na proces definiranja sploh pristanemo). Da je nekaj, kar vržemo v koš z nalepko »To je umetnost« tam, ker je to stvar dogovora. 

Festival EARZOOM pritegne s svojim svežim in nujno potrebnim pristopom do zvočnih umetnosti, med katere sodi tudi računalniško ustvarjanje zvoka. Eden od vsebinskih poudarkov je med drugimi na, milo rečeno, neskončnih možnostih računalniškega zvoka ob podpori ravno tako v neskončnost razvijajoče se tehnologije. Z drugimi besedami, na festivalu boste med drugim lahko slišali koncert Applovega iPhona.

V času dogodkov (v nedeljo 2. 10. in torek 4. 10. v Kinoteki, sicer pa tudi drugod) se bo verjetno odprlo kar nekaj možnosti za prevetritev konceptov zvoka, sodobne in elektronske glasbe ter umetnosti. 

Prezreti ne gre omenjanja zvoka v svetu, ki ima poleg umetnostne tudi družbenopolitično komponento. In ker »vsi vemo«, kam gre ta svet, nas slednji poudarek še bolj razveseljuje. Ali kot bi rekel Jimi Hendrix: »Music doesn't lie. If there is something to be changed in this world, then it can only happen through music.«

Morda pa se nekatere spremembe začnejo z vami in festivalom.

Anino blogersko pero si je izposodila Julija Somrak

PREDAJAMO SE VETRU IN NJEGOVI MUZIKI

Ciao!

Drage moje, dragi moji  - sledi posebno obvestilo v zvezi s kinopoličanskim izletom na Dneve nemega filma v furlansko mestece Pordenone.
Tekst je tokrat za Kinotečni blog prispeval Miha Zadnikar.

Plakat za 30. Festival nemega filma v Pordenoneju

KINO-UHO: vodeni izlet na Dneve nemega filma v Pordenonu!

Predajmo se Vetru in njegovi muziki!

Slovenska kinoteka, njena kinoušesna uprava vam za soboto, 8. oktobra 2011 ponuja prav posebno poslastico. Precej let je že minilo, odkar smo organizirali dvoje uspelih izletov na slavni festival Dnevi nemega filma (Le giornate del cinema muto) in si tako ogledali epski mojstrovini Železni konj (John Ford, ZDA 1924) in Napoleon (Abel Gance, Francija 1927). Kdor se je udeležil katerega od obeh izletov, ta utegne povedati, da je šlo za izjemno šarmantna, poučna dogodka, pravi rariteti. Sedeti med stotinami najpomembnejših filmskih arhivistov, kinotečnih moljev, izvedenk, izvedencev za zgodnjo kinematografijo z vsega sveta, že to dejstvo zagotavlja v dvorani Teatra Verdi enkratno ozračje. Za navrh pa prejmemo še projekcijo nemega filma z velikim orkestrom pod vodstvom enega izmed vodilnih dirigentov in skladateljev kinske godbe.

Topot vas srčno vabimo na ogled pozne neme klasike Veter (The Wind), ki jo je leta 1928 v ZDA zrežiral švedski mojster Victor Sjöström (včasih imenovan tudi Seastrom), v njej pa magistralno nastopajo Lillian Gish, Lars Hanson, Montagu Love in Dorothy Cumming. Orkester FGV Mitteleuropa bo vodil sam skladatelj Carl Davis, gre pa za zaključno prireditev jubilejnih, XXX. Dnevov nemega filma v Pordenonu! In takšne priložnosti vsekakor ne gre zamuditi, saj so projekcije nemih filmov z veliko orkestrsko zasedbo v zadnjih letih postale organizacijsko tako zelo drage, da si jih dejansko ne more privoščiti vsakdo. Vključno z nami. Tudi in predvsem zato gremo na oktobrsko sobotno pot v Italijo.

Zamisel o ekranizaciji zgodbe o Vetru, ki jo je spisala Dorothy Scarborough, se je porodila sami veliki igralki Lillian Gish. Gre za enega od poslednjih nemih filmov, ki so jih sproducirali pri MGM. Studijski upravnik Irving Thalberg se je hipoma ogrel za idejo, na katero je prišla igralka. In ne le to – Lillian Gish si je lahko sama izbrala a) režiserja, s katerim je slabi dve leti poprej že uspešno sodelovala pri filmu Škrlatna črka; in b) soigralca Larsa Hansona – slednji jo je očaral že leta 1924 kot partner Grete Garbo v švedski produkciji in Stillerjevi režiji Sage o Gösti Berlingu, MGM pa je dvojico Garbo / Hanson s pridom izkoristil in pripeljal do vrhunca še z nastopoma v Telesu in hudiču (Clarence Brown, 1926) in v delu Božanska ženska (Victor Sjöström, nastane istega leta kakor Veter!), ki danes velja za zgubljeno, saj obstoji zgolj njegovih devet minut. Osupljivo virtuozna Lillian Gish v pričujoči drami o ženskem trpljenju spet potuje – tokrat z Vzhoda, iz Virginije v zahodni Teksas. Ves čas filma se veter samo krepi, prah se razpihuje vsepovsod, še v kamero seže, peščeni drobci se kot bruno zapičijo v naše oko, ko spremljamo fantastičen Sjöströmov dramaturški drnec, poln spolnih in medčloveških strasti, napak, odklonov in spodmikov, ki naposled dosežejo pravi pravcati tornado in se razletijo v zgledno katarzo.

Maestro Carl Davis (rojen leta 1936 v New Yorku; že desetletja živi in ustvarja v Londonu) je nesporno prvo ime, kar zadeva kinsko godbo za nemi film, za navrh pa je tudi nenadkriljiv v slogovnih razponih, ki segajo, kakor se reče, od Broadwayja do klasike, od pop muzike do Parsifala. Svoja zgodnja dirigentsko-kompozicijska leta je Davis namenil študiju glasbenih razlik, plesu in baletu Potem je prišel še film – najpoprej s produkcijo Thames Television, pozneje v neodvisni navezi firme Photoplay, ki sta jo osnovala – danes že pokojni – David Gill in njegov sodelavec, veliki filmski zgodovinar Kevin Brownlow. Trojka je soustvarila nekaj temeljnih del, ki so poskrbela tako za  visoko znanstveno raven kakor za povsem novo popularizacijo zgodnje kinematografije: televizijske serije Hollywood, Neznani Chaplin, ustrezni televizijski prispevki o Busterju Keatonu, Haroldu Lloydu ... – vsi z Davisovo fino ozgodovinjeno in šarmantno muziko. Prelomno je bilo leto 1980, ko je Brownlow zaključil svoje življenjsko delo z restavriranjem peturnega epa Napoleon, ki je zanj Carl Davis spisal izvirno glasbo, navdušenje po premieri in ponovno rojstvo Napoleona pa je doživel še ostareli režiser Abel Gance. In potem kmalu mirno zaspal, projekcije nemih filmov z živo orkestrsko glasbo pa so postale pravi kult. Restavrirane klasike – bodisi z izvirno, zgodovinsko bodisi z Davisovo muziko – so se kar kar zvrstile: Chaplinove Luči velemesta, Ben Hur, Nestrpnost … Precejšnjo srečo smo imeli konec osemdesetih in v devetdesetih, da smo jih kar nekaj z orkestrsko izvedbo slišali tudi v Ljubljani – v Cankarjevem domu in nekdanjem kinematografu Union. Davis sklada precej tudi za BBC (zaslovel je že v sedemdesetih z maratonsko serijo Vojne vihre) in tekočo filmsko produkcijo, kjer gre v množici del omeniti vsaj Reiszovo Žensko francoskega poročnika in Leighov Topsy-Turvy. V svoji bogati karieri je sodeloval tudi s sirom Paulom McCartneyjem – družno sta namreč ustvarila Liverpoolski oratorij.

Miha Zadnikar, kinotečni zvočni in glasbeni skrbnik

Koristne povezave:

http://www.cinetecadelfriuli.org/gcm/

http://www.carldaviscollection.com/

http://fondazionebon.com/produzioni/fvg-mitteleuropa-orchestra/?id_tipo_lavoro=30&layout=lavori

Lilian Gish

PRIJAVE:

Prijave za izlet Slovenska kinoteka sprejema do četrtka, 6. oktobra 2011 v pisarni Kinopolisa (osebno pri Ani Šturm – vsak delavnik med 18. in 20., v torek in četrtek pa med 15. in 20. uro) ali po elektronski pošti ana.sturm@kinoteka.si.

Kdor se bo prijavljal prek e-maila, naj lepo prosim sporoči tudi svoje kontaktne podatke (telefon, e-mail, ...).

Cena je nadvse ugodna: 15.- evrov in zajema prevoz in vstopnico. Obveznosti lahko poravnate na avtobusu.

Odhod bo v soboto, 8. oktobra ob 15. uri izpred Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, Ljubljana. Prihod nazaj v Ljubljano bo v poznih večernih urah.

Pordenone, prihajamo! (Z Vetrom!)

KONEC SEPTEMBRA

Yello! Orange! Red! Brown (Bunny)!

Kako ste?

Ja, prišla je jesen in tudi Kinotečni blog se je stilsko spet malo preobrazil oziroma zakamufliral v ta letni čas.

Jesen je čas porumenelega listja, vonja po kostanju, jutranjih meglic in temperatur za malo debelejše nogavice oz. "zokne" kot so temu rekle naše babice (ki so "zokne" znale seveda tudi same seštrikati - slava jim!).

No, sliko za ta letni čas smo si tako izposodili pri mojstru suspenza in njegovem filmu Težave s Harryjem (The Trouble with Harry, Alfred Hitchcock, 1955) - because you just gotta love those socks! :)

Ko smo že ravno pri Hitchcocku ... na tole super zadevico sem naletela pred kratkim ... vredno ogleda ;)

No, mi pa nimamo težav s Harryjem, pač pa z najnovejšo ezoterično eskapado Terrencea Malicka Drevo življenja. Terrenceu tako poklanjamo prva FILMSKA SREČANJA, ki se bodo imela zgoditi V PONEDELJEK 3. OKTOBRA OB 18h v klubskem kotičku v Kinoteki.

Vsi željni pogovora o Malicku, življenju, vesolju in sploh vsem prav lepo vabljeni!

Plakat za film Drevo življenja

Prizor iz filma Drevo življenja

Na tem mestu pa bi radi opozorili tudi na prihajajoči 14. Festival slovenskega filma, ki se nevzdržno približuje in se bo od četrtka, 29. septembra pa do sobote, 1. oktobra odvijal v Avditoriju Portorož. Programski selektor, gospod Gorazd Trušnovec pravi, da gre za morda najboljšo filmsko letino v zadnjih 20. letih. Ni kaj, bo treba v Portorož. Še program

Festival slovenskega filma pa posebaj za Kinopoličane in Kinopoličanke poklanja 10 vabil.

In sicer 5 vabil za otvoritev festivala, ki bo v četrtek, 29. septembra in na kateri se bo odvila projekcija filma Izlet (Nejc Gazvoda, 2011), ter 5 vabil za zaključno slovesnost na festivalu, ki bo v soboto, 1. oktobra in na kateri bo predvajan film Stanje šoka (Andrej Košak, 2011).

Vabilo velja za 2 osebi.

Kruha in iger (Klemen Dvornik, 2011)

Stanje šoka (Andrej Košak, 2011)

Izlet (Nejc Gazvoda, 2011)

=> Vsi zainteresirani za 14. FSF se čim prej javite na ana.sturm@kinoteka.si, kjer dobite tudi podrobnejše informacije.

Se vidimo v Kinoteki, Portorožu in še kje ...

Servus! 

1001 NOČ V SLOVENSKI KINOTEKI

No, ne gre čisto dobesedno za 1001 noč, ampak - od danes naprej bo platno v dvorani Slovenske kinoteke s svojimi neponovljivimi zgodbami in animacijami v svoje "roke" vzel Karel Zeman, ki vas bo z unikatno in neposnemljivo filmsko govorico začaral v svoj pustolovski in pravljično-barviti svet.

Čarovnikov vajenec - Karel Zeman

Za ilustracijo te čarovnije, ustvarjalnosti in domiselnosti pa le dva kratka izseka iz novega kinotečnega kataloga, posvečenega Karlu Zemanu ter nekaj slik iz njegovih filmov.

(Katalog, posvečen Karlu Zemanu lahko od danes naprej za okrogla 2 evra dobite na blagajni Kinoteke. Kdor pa se septembra včlani v klub Kinopolis, katalog prejme brezplačno.)

"Vsi so strmeli nad njegovimi kulisami. Tuje delegacije so prihajale občudovat njegovo delo in vsi smo mu pravili: "Karel, saj ti bodo še ukradli vse te zamisli!" 

Pa je odgovarjal, da ne bodo. Nihče drug jih pač ne bi zmogel tako sijajno izdelati. On je kapnil par kapljic barve v vodo, potem je posnel in je bilo kot v čarovniji. Nikomur drugemu se to ne bi posrečilo. Nekateri njegovi posebni učinki so bili narejeni tako nerazumljivo, da je celo Jiři Liška, Zemanov glavni osvetljevalec, nekoč dejal: "Poslušaj, bil sem zraven pri snemanju, potem pa to vidim na platnu in se ne morem načuditi, kako mu je uspelo." (Karel Hutěčka)

 Tisoč in ena noč

Tisoč in ena noč

Čarovnikov vajenec

"Pri snemanju filma Potovanje v prazgodovino praktično nismo poznali delitve dela. Vsak, ki je imel dve roki in nogi je delal tisto, kar je bilo v danem trenutku potrebno. Animiral je sicer animator, a poleg tega je bilo treba tudi premikati ozadja, kar je počel tsti, ki je imel ravno proste roke. Scenografija je bila papirnata, narejena iz pobarvane in izrezane lepenke, in ko je kamerman neki kader osvetlil, je bilo treba prizor posneti do konca, četudi je to trajalo vso noč. Če bi luči ugasnili, bi se lepenka namreč skrčila in ukrivila, posnetek pa bi bil neuporaben. Ko smo na Fryštátskem jezeru snemali podvodne prizore s kuščarjem so morali vsi v vodo. Animatorji, asistenti in produkcija. Pri Zemanu so pač vsi morali početi vse, tudi pri snemanju zvoka."(Karel Hutěčka)

Potovanje v prazgodovino

Potovanje v prazgodovino

Kot pravi velika poznavalka del Karla Zemana, Michaela Mertová:

"Filmske mojstrovine Karla Zemana do danes navdušujejo in osupljajo občinstvo in stroko. Avtorjeva edinstvena fantazija, umetniški čut in tehnično mojstrstvo v kombiniranju različnih filmskih tehnik ostajajo brez primere. Bil je neutruden eksperimentator na področju filmske tehnike, izraznih sredstev in umetniškega upodabljanja. V svojem delu se ni nikoli ponavljal, ne tehnično ne tematsko, pač pa se je s slehernim filmom spopadel z novimi umetniškimi in tehnološkimi izzivi. Zemanovi filmi so tako svojevrstni in neponovljivi, da še do danes nobenemu avtorju ni uspelo naslediti njegovega izročila in izpopolniti njegovega umetniškega sloga.

Ukradeni zrakoplov

Ni razloga, da ne bi manjkali, sploh, ker bo otvoritev retrospektive pospremilo tudi pokušanje znamenitih čeških pivskih delikates. Vabljeni.

BOB DYLAN IN DA HOUSE!

Bob!

Kako ste? Imate še vedno občutek da je poletje? Vam postaja jasno, zakaj imamo pravzaprav poleti počitnice? Mhm, se strinjamo, v tej vročini je prav nemogoče delati.

No, kljub temu smo v Kinoteki v novo sezono zaštartali s polno paro. In iz naših oken na Miklošičevi se kar malo kadi. Na sumu za to pa imamo kratko, a sladko retrospektivo fimov z naslovom TOGETHER TROUGH LIFE: BOB DYLAN IN FILM, za katero se karte prodajajo kot vroče žemljice. Najbolj entuziastični fani Boba Dylana so po njih povpraševali že v petek.

Bob Dylan letos praznuje 70. let, njegova ustvarjalna energija pa nas spremlja že 5. desetletij. Kot piše gospod Wurst v septembrskem Kinotečniku, je Dylanova privlačnost, skrivnostnost, briljantnost, težavnost, genialnost in dosledna neodvisnost snov za legende, mi pa dodajamo, da je tudi snov za (odlične) filme. Ta teden bomo Boba Dylana tako spoznavali, opazovali in premišljevali skozi dokumentarec Ne glej nazaj (Don't Look Back, D. A. Pannebaker, 1967), ki je bil posnet med Dylanovo noro turnejo po Angliji leta 1965, glasbeni dokumentarec Festival (Festival, Murray Lerner, 1967), ki ponuja dragocen vpogled v vrhunec ameriškega preporoda folk glasbe v zgodnjih 60. letih. Pa skozi film Pat Garrett in Billy the Kid (Pat Garrett in Billy the Kid, Sam Peckinpah, 1973), v katerem Dylan zaigra, zanj  pa je prispeval tudi glasbo. Na sporedu bosta tudi Zadnji valček (The Last Waltz, Martin Scorsese, 1978), ki prikazuje skupino The Band na vrhuncu njene slave, v filmu pa poleg Dylana nastopajo še Neil Young, Joni Mitchell, Muddy Waters, Eric Clapton,... ter eksperimentalna biografija Bob Dylan: 7 obrazov (I'm Not There, Todd Haynes, 2007), v kateri Dylana upodobi več igralcev – med njimi dva Avstralca, ženska in črnski fant.

 

obrazi Boba Dylana

Retrospektiva Together Through Life: Bob Dylan in film se bo izpela v koncert posvečen Bobu Dylanu in prostovoljstvu, zato sledi ... 

POSEBNO KONCERTNO OBVESTILO

 

Program filmov, posvečen Bobu Dylanu, se bo iztekel v veliki koncert: Projekt Bob Dylan: Postani prostovoljec – LIVE!

Ob priložnosti Dylanovega 70. rojstnega dneva in z namenom spodbujati idejo prostovoljstva je Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji izdalo CD, na katerem nekatera izmed največjih imen slovenske glasbe prepevajo Dylanove pesmi, ki jih bomo imeli zdaj priložnost slišati še v živo: Vlado Kreslin, Laibach, Niet, Katalena, Zoran Predin, Pero Lovšin, Severa Gjurin, Mia Žnidarič & Steve Klink Trio, Brina, Murat & Jose, Hic et nunc, Chris Eckman & the Frictions, Sabina Cvilak z Rokom Golobom bodo interpretirali in prepevali Boba Dylana na koncertu v Križankah in sicer v sredo 21. 9. 2011 ob 19:00.

Za več informacij se lahko obrnete tudi na e-mailu: ljuDylanProject@state.gov

Prvih 300 obiskovalcev retrospektive TOGETHER THROUGH LIFE: BOB DYLAN IN FILM prejme brezplačne vstopnice za koncert!

TOGETHER THROUGH LIFE: BOB DYLAN IN FILM

Ameriško veleposlaništvo je ob projektu produciralo tudi dokumentarni film avtorjev Maje Weiss in Petra Braatza (Bela Films). Dokumentarec si bo mogoče kmalu ogledati na TV Slovenija ter v preglednem programu glasbenih dokumentarcev na 14. Festivalu slovenskega filma, ki bo letos potekal od od 29. septembra do 1. oktobra v Portorožu.

Kot v članku o Dylanu v Kinotečniku pravi Wurts, je Dylan lahko marsikaj, vendar nikoli to, kar od njega pričakujete. Nikoli. Morda je bil še pred minuto tu, vendar ga zdaj ni več. Zato pohitite in si priskrbite karte za filme in koncert, kajti pri Dylanu nikoli ne veste, kdaj ga bo odneslo skupaj z vetrom ...

"WE ARE OPEN FOR FILMS"

Tu je, tu! 1. september namreč. In september je za te stvari - se pravi - za filme.

Za uvod v novo kinotečno sezono je danes poskrbel Douglas Sirk s svojo nesmrtno klasiko Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows, Douglas Sirk, 1955). In kinotečni filmski vlak je tako odpeljal iz svoje postaje in bo sedaj neumorno in brez postankov sopihal skozi filmsko zgodovino.
Otvoritvenima projekcijama bo sledilo petkovo srečanje z genijem Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja. Filmske sladokusce namreč v temo kinodvorane vabita "eden najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov", Andaluzijski pes (Un chien andalou, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1929) in svobodomiselna Zlata doba (L' âge d'or, Luis Buñuel & Salvador Dalí, 1930).

Luis Buñuel &  Salvador Dalí

V soboto pa nas čaka premiera še enega novega nakupa Slovenske kinoteke - filma Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971). Za katerega je, če malo preplonkamo iz Kinotečnika, "Ameriški režiser Richard Linklater leta 2000, ko je na festivalu v teksaškem Austinu vpeljal Peklenski asfalt, rekel, da gre »za najbolj čist ameriški road-movie vseh časov«, da izgleda kot »drive-in film, ki ga je posnel francoski novovalovski režiser«, da ima »najbolj kinematični konec v zgodovini filma«, da »avtomobilski motorji v filmih niso nikoli zveneli bolje«, da izgleda kot vestern (le da najhitrejšega revolveraša zamenja najhitrejši šofer), da je videti tako, kot da bi oživele fotografije Roberta Franka (The Americans), da je »zadnji film šestdesetih in prvi film sedemdesetih«, da »za razliko od filmov, ki so pripovedovali o odtujenosti kulture drog in protivojnih protestnikov, pripoveduje o odtujenosti vseh ostalih«, in da »gre v svoji ideji do konca, kar je redkost«.

"everything is going too fast and not fast enough"

 

 

Anyhow - upam, da ste v dobri filmski kondiciji. Ker to je šele začetek ;)

"VSE, KAR DOVOLI POLETJE"

Poletje. Večinoma je sicer sončno in lepo, še posebaj zvečer - pod zvezdami. Ampak včeraj, včeraj pa nebo nad ljubljanskim gradom ni dovolilo projekcije kinotečne klasike Vse, kar dovoli nebo Douglasa Sirka.
Nadomestno projekcijo si lahko ogledate danes, v torek 9. 8. ob 21. 30 v Kinodvoru, septembra pa si boste lahko Sirkovo mojstrovino, ki velja za enega izmed najlepših ljubezenskih filmov vseh časov ogledali tudi v Slovenski kinoteki.

Prizor iz filma Vse, kar dovoli nebo

Septemberski program pa tudi sicer kar poka po šivih od vsega dobrega kar bo imel ponuditi. Poleg treh novih pridobitev - kopij filmov Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows, Douglas Sirk, 1955) Imitacija življenja (Imitation of Life, Douglas Sirk, 1959) in Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop, Monte Hellman, 1971), nam bodo družbo delali še Karel Zeman, dvojica Buñuel/Dali, Lanzmannov Shoah, skupaj s ponovno obujeno Kino-katedro ter retrospektiva zgodnjih del Terrencea Malicka, letošnjega dobitnika zlate palme v Cannesu.
Z znimivim filmskim programom pa bomo pospremili tudi 90. letnico rojstva Stanisława Lema ter koncert, ki se bo 21. septemba v čast 50. letnici ustvarjalnega genija Boba Dylana odvil v Križankah. Razlogov za to, da začnete odštevati dni do ponovnega snidenja s Kinoteko je tako več kot dovolj.

Prizor iz filma Božanski dnevi (Terrence Malick)

Da bo čas hitreje minil, lahko vmes skočite v Divačo, na ogled še čisto novega in svežega Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Prijetna kraška lokacija in zgodbe slovenskih filmskih igralcev in igralk namreč nestrpno pričakujejo vse zvedave obiskovalce. Za člane Kinotečnega kluba je obisk muzeja brezplačen tako da, ko se boste odpravljali proti Divači, ne pozabite s seboj vzeti vaše članske izkaznice.
O posebnih dogodkih, ki jih pripravljajo na Škrateljnovi domačiji v Divači pa vas bomo seveda tudi sproti obveščali. Za potešitev radovednosti pa si tule lahko ogledate še novo spletno stran muzeja.

Notranjost Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači

Filmofili pa čas seveda najlažje preganjamo z gledanjem filmov. In ker so že ravno počitnice smo nekaj idej in predlogov za poletne filmske večere namodrovali namesto vas. Prvih pet filmov povezuje rdeča nit poletja, morja/vode/modrine in počitniškega utripa, druga polovica filmov pa predstavlja izbor fimografije na čast slavljenca Dustina Hoffmana, ki je včeraj praznoval 74 let. Congrats (film) Marathon Man!

Hoffman in Olivier (Marathon Man, 1976)

5 X počitniško

• Življenje pod vodo (The Life Aquatic with Steve Zissou, Wes Anderson, 2004) ker gre za popoln melanholično-nostalgičen in odštekan film, ki je hkrati unikaten hommage Jacquesu Cousteaju.
• Velika modrina (Le grand bleu, Luc Besson, 1988) - ker gre za izjemno poetično predanost morju in njegovi - ja - njegovi veliki modrini.
• Peklenski val (Point Break, Kathryn Bigelow, 1991) - ker gre za ultimativni poletni hit - LA, surferji, adrenalin, kriminal, romanca + bonus - Keanu Reeves, Patrick Swayze & a dash of Red Hot Chili Peppers.
• Bazen (Swimming Pool, François Ozon, 2003) - ker so lahke kriminalke vedno dobra poletno-dopustniška družba.
• Žrelo (Jaws, Steven Spielberg, 1975) - ker me strašno zanima, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo na (katerikoli) nabito polni plaži zavrtel soundtrack tega filma.

Prizor iz filma Swimming pool

5 X Dustin Hoffman 

• Diplomiranec (The Graduate, Mike Nichols, 1967) - ker gre za film, zaradi katerega je Dustin Hoffman postal zvezda.
• Rain Man (Rain Man, Barry Levinson, 1988) - ker gre za enega izmed najpristnejših likov, ki jih lahko najdemo vstisnjene na celuloidni trak.
• Vsi predsednikovi možje (All the President's man, Alan J. Pakula, 1976) - ker sta Redford in Hoffman postala bolj kultna od Woodwarda in Berensteina.
• Kramer proti Kramerju (Kramer vs. Kramer, Stanley R. Jaffe, 1979) - ker je vedno znova užitek gledati Hoffmana, kako pripravlja toast z jajcem.
• Tootsie (Tootsie, Sydney Pollack, 1982) - če Hoffmanu ne bi uspelo kot igralcu, bi mu zagotovo uspelo kot igralki.

Dustin Hoffman v filmu Kramer proti Kramerju

Čeprav smo si julija v Kinotečnem klubu privoščili doooolge počitnice, smo poleg poležavanja na plaži z možgani na off in čivavo na straži, kot bi rekli Zmelkoow, ter ekstenzivnega branja knjižnega špeha George R. R. Martina, z levim očesom zmerno spremljali tudi filmsko dogajanje v bližnji okolici. Med drugim smo opazili, da so Transformerji: Temna stran meseca (Transformers: Dark of the Moon) ponovno uspeli prekositi sami sebe in da je ob zadnjem delu Harrya Potterja (Harry Potter and the Deathly Hallows: Part 2, David Yates, 2011) letošnji julij svoje otroštvo končala cela generacija otrok. Desetletje (!!? - ja, prav ste prebrali - DESETLETJE!) magije in epskega boja med dobrim in zlim je z megalomanskim zadnjim delom v zgodovino filma pospremila najbolj fantastična britanska igralska zasedba ever. Piertotem locomotor! :)

Maggie Smith in Imelda Staunton (Harry Potter in Feniskov red)

Le deloma počitniška je bila tudi Bojana, ki je tokrat gostovala na Filmskem platnu št. 7. Njen lucidni in zabavno-berljivi prisperek o "noseči tinejdžerki" Juno (Juno, Jason Reitman, 2007) si lahko preberete tule.

Sicer pa so tudi mediji več kot o fimih na festivalih pisali o zvezdnikih, ki so dotične festivale blagovolili obiskati ... ampak, priznajmo ... fimov je bilo v poplavi (tudi če omenimo samo najbližje) festivalov (Sarajevo, Motovun, Pula, Prizren, Gorica, Ljutomer, ...) absolutno neobvladljivo število.
V Sarajevu je srce gledalcev in točke kritikov osvajal prvi celovečerec Nejca Gazvode - Izlet, v Puli pa sta nekaj nagrad pobrala novi film Metoda Pevca, Lahko noč, gospodična in Burgerjev Circus Fantasticus. Vsekakor soliden uvod v septemberski Festival slovenskega filma.

Ekipa filma Izlet v Sarajevu

Prizor iz filma Lahko noč, gospodična

Na domačem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina je glavno nagrado prejel film Žalostna balada za trobento (Balada Triste de Trompeta, Alex de la Iglesia, 2010) - Žalostna balada za trobento v kratkem pride tudi na redni spored Kinodvora. Film najbolje opiše citat kritika Richarda Corlissa, ki pravi: »Žalostna balada, ki se začne v krvavem klanju in razplamti v vrhuncu surrealistične tragikomike, je film, ki hlasta za norostjo in besnilom ter ju tudi popolnoma obvladuje. Gre za najboljši film Benetk in Toronta ali za najslabšega? Lahko bi bil tako eno kot drugo, brez dvoma pa je to film, ki si zasluži presežnik.«
In ne, tudi mi ne moremo mimo zvezdnikov - Ljutomer sta namreč obsikala huda stara mačka Menahem Golan in sir Cristopher Lee. Golan, legendarni producent in režiser ter, kljub srečanju z Chuckom Norrisom, še vedno živa igralska legenda Lee, sta v Ljutomeru prejela nagradi za življenjsko delo.

Lady & sir Lee & Golan - Ljutomer 2011

"Srečanje" z Lee-jem je bila vsekakor "once in a liftime experience" ali kot bi rekla moja draga kolegica Sanja Struna: "Saruman in da house, people!!!" :) And you just can't miss that.

I think there is enough for today ... kakorkoli že - filmska jesen BO zanimiva ... do takrat pa svoje možganske celice lahko pohladite s temle briljantnim komadičem ...

Au revoir & ostanite še naprej z nami :)

ZVEZDNI UTRINKI V DIVAČI

Poletje je tu. Dolgi večeri so kot nalašč za najrazličnejša druženja, tople noči pa za sanjarjenje pod mlečno cesto in opazovanje zvezdnih utrinkov. Zvezdni utrinki in slovenske filmske zvezde pa bodo kmalu na ogled tudi v prenovljeni Škrateljnovi domačiji v Divači, kjer se ima v petek, 8. julija zgoditi svečana otvoritev Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Tako bo naša najsvetlejša zvezda, Ita Rina, ki je do sedaj samevala na Škrateljnovi domačiji končno dobila zasluženo in prepotrebno družbo svojih stanovskih kolegic in kolegov.

Prenovljena Škrateljnova domačija

Osrednjo točko prenovljene domačije predstavlja nova stalna razstava, postavljena v največjem poslopju kompleksa, ki je posvečena slovenskim filmskim igralcem in igralkam, zvezdam domačega filma. Razstava je zasnovana po sodobnih muzeoloških načelih in bo obiskovalcem z raznovrstnim muzejskim gradivom predstavila stvaritve domačih igralcev in igralk, proces nastajanja filmskih vlog, jih seznanila z igralci in igralkami, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega filma, ... Razstava je bogata z video gradivom, obiskovalcem pa bo na voljo tudi multimedijska interaktivna miza, v kateri bodo našli biografije, filmografije, in fotografije znanih in manj znanih domačih filmskih igralcev.

Več o samem muzeju si lahko preberete tudi tule.

Prenovljena notranjost Škrateljnove domačije

Na večerno druženje na razgreti Kras pa se ob otvoritvi muzeja odpravlja tudi Kinopolis. Svečana otvoritev muzeja bo potekala ob 19. uri in bo združena s tradicionalno prireditvijo Poklon, ki bo letos posvečen slovenski filmski igralki Majdi Potokar.

Od 19h naprej bo tako potekal zanimiv kulturni program, kjer lahko omenimo nastop mešanega pevskega zbora Divača ter Filmske zgodbe Poldeta Bibiča in Ivanke Mežan.

Ob 20.30 bo uradna otvoritev muzeja, ob 22h pa bo potekala še projekcija filma Samorastniki v režiji Igorja Pretnarja, z Majdo Potokar v glavni vlogi.

Majda Potokar

Prizor iz filma Samorastniki

 

V Divačo bo za Kinopoličane in Kinopoličanke ter za ostale, ki bi jih otvoritev morda zanimala organiziran tudi brezplačen avtobusni prevoz.

Zbor bo ob 17:00 pred Slovensko kinoteko na Miklošičevi 38, odhod pa okrog 17:15. Predviden povratek iz Divače je okrog pol 2h, 2h.

Zaradi omejenega števila sedežev na avtobusu bomo za izlet do srede, 6. julija oziroma do zapolnitve avtobusa zbirali prijave in sicer:

- vsak delovnik od 18h do 20h na telefonsko številko 01 43 42 525 (Kinopolis)

- ali na e-mail naslov ana.sturm@kinoteka.si.

Na zgornja naslova pa se lahko oglasite tudi za kakršnekoli dodatne informacije.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite na lovljenju zvezdnih utrinkov v Divači.