Enjoy!
*****
Wallace & Gromit, John Cleese, Cary Grant in Banksy v Piratih s Karibov 5: Na sledi tihotapcem iz Bristola
»Aja, pa veš kaj sem mislila, sedaj ko si že skoraj domačinka v Bristolu, če bi napisala eno tako kvazi reportažo/vodič po filmskem Bristolu? Tako v smislu, če se tam znajde filmofil, kam naj se da?« No, nekako taka so bila navodila iz ljubljanskega štaba. In če se kdaj znajdete v Bristolu, upam, da vam spodaj zapisano mogoče kdaj celo pride prav.
Kje torej začeti? Najbolje kar doma. Še posebej, ker so priprave na izlet lahko prav tako zabavne, kot izlet sam. S čim začeti? Popolnoma nepotrebno vprašanje, se strinjam. Osnovna priprava na Bristol obsega ogled vsaj dveh filmov. Wallace & Gromit: Prekletstvo Strahouhca (Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit, Steve Box & Nick Park, 2005) je značilno britanska vrtičkarska skodelica čaja s ščepcem črnega humorja. V Bristolskem animacijskem studiu Aardman Animations sta jo ustvarila domačina Steve Box in Nick Park. Njena odlika je predvsem v tem, da vas na prijetno ekscentričen način uglasi z britansko mentaliteto. Exit Through the Gift Shop (Banksy, 2010), konfuzen dokumentarec o umetnosti grafitanja, je delo enega izmed najbolj »globalnih« in kritično-simpatično sporočilnih grafitarjev – Banksya. Tistega Banksya, ki je v notranjost kletk v Londonskem živalskem vrtu nasprejal sporočila v stilu – »dolgčas mi je«, »hočem domov«,…
 |
| Banksyjevo mesto |
 |
| Strokes Croft Open Gallery |
Kljub temu, da njegovi grafiti v Bristolu, kjer je začel svojo ustvarjalno pot, v boju z bristolskim občinskim svetom počasi izginjajo, pa sem in tja po mestu še vedno lahko naletite na kako njegovo urbano umetnino. O tem, da ima Bristol precej izrazito grafitarsko žilico, se lahko prepričate s sprehodom po mestnih ulicah. Okrožja kot so Strokes Croft, Easton in Bedminister so prave galerije na prostem. Spotoma pa se lahko »igrate« še bristolsko verzijo lova za izgubljenim zakladom – lov za Banksyjevimi grafiti. Na ta način po dolgem in počez spoznate mesto, poraženec pa na koncu vsem skupaj časti pivo v bližnjem pubu.
Po želji lahko v predpripravo dodate še kak film Mika Leigha ali pa Kena Loacha. Dolgi poletni večeri so namreč kot nalašč za posedanje na številnih prijetnih mestih v pristanišču, z dobro ohlajenim – google translate pravi: »jabolčnikom« oz. Cider-jem – in opazujete mimoidoče karakterje ter poizkušate ugotoviti iz katerega Leighovega filma so pobegnili na bristolske ulice. Kena Loacha pa lahko srečate v Bathu, ki se nahaja kratko avtobusno vožnjo ven iz Bristola. Bath je edino naravno »topliško« mesto v Veliki Britaniji, ki je svoj razcvet doživelo v času štirih kraljev Jurijev (I. – IV.), ki so v Britaniji vladali od 1714 do 1830. Preden je Bath zavzela londonska oziroma Britanska viktorijanska smetana, je bilo mesto znano predvsem po tem, da so se tam v toplih kadeh namakali že Rimljani.
Bath je zagotovo dobro poznan tudi vsem ljubiteljem in ljubiteljicam del Jane Austen, nedavno pa smo ga na filmskih platnih lahko videli v Semnju ničevosti (Vanity Fair, Mira Nair, 2004) in v Grofici (The Duchess, Saul Dibb, 2008). V Bathu vam vsekakor priporočam tudi »a sneak peak« na vrt Royal Crescent hotela, ki se nahaja točno na sredini Royal Crescenta. Vrt hotela je pravi košček raja, ki sva ga z kolegico poimenovali kar Maternica z razgledom – A Womb with a View (sic.). V Bathu novembra lahko BFF-ate tudi »Kopalniški filmski festival« oziroma Bath Film Festival – http://bathfilmfestival.org.uk/.
 |
| Bath in Womb With A View |
Tudi Bristol gosti nekaj zanimivih festivalov, kot na primer Mednarodni festival kratkega filma Encounters – http://www.encounters-festival.org.uk/ in okoljsko ozaveščen ter na divjo naravo osredotočen Wildscreen Festival – http://www.wildscreenfestival.org/. Med večje festivale lahko prištejemo še festival posvečen nemi komediji oziroma Slapstick Festival - http://www.slapstick.org.uk/2011/index.htm in afriško obarvan Afrika Eye Film Festival – http://afrikaeye2010.blogspot.com/. Sem in tja lahko po naključju naletite tudi na kakšne odpiljene muhe enodnevnice, kot je na primer Mad Scientist Film Festival. Bližnja srečanja tretje vrste so vsekakor ena izmed odlik Bristola. Nikoli namreč ne veste, na kaj zanimivega boste naleteli za naslednjim vogalom.
Skorajda na koncu najdaljše ceste v Bristolu, imenovane Glouchester road, ki je v bistvu v eno samo dolgo ulico stisnjen svet, lahko med drugim najdete rojstno hišo Archibalda Aleca Leacha, bolje znanega pod imenom Cary Grant. Sever-severozahodno od Archibaldovega skromnega doma pa lahko tudi nakupujete pri Hitchcocku ali pa kosite pri Robinu Hoodu. Kar pa se tiče bližnjih srečanj tretje vrste, vas za vogalom čaka gospod V.
 |
| Rojstna hiša g. Granta (Careyja, ne Hugha!) |
 |
| Gloucester road&films |
Na drugi strani mesta, v Cliftonu nikakor ne smete mimo Clifton Collega, kjer je smisel življenja iskal John Cleese. In ga tudi našel v razvijanju ekscentričnih načinov hoje na trati pred kolidžem. Well, the »Cleesian glide« certainly got him far. :) Tistim, ki še niso našli smisla življenja, pa lahko prišepnem, da je ogromna zaplata tipi-topi urejene angleške trate še vedno tam in da Britanci prav lepo skrbijo zanjo . V Cliftonu lahko skozi čisto pravo »camero obscuro« občudujete tudi Bristolski »Golden Gate Bridge« oziroma Clifton Suspension Bridge.
 |
| Clifton College & most |
Bristolski cinefili svoje večere preživljajo v treh izjemno cool kinih. V centu mesta lahko pod imenom Arnolfini najdete impresivni center evropskih sodobnih umetnosti – http://www.arnolfini.org.uk/. V bližini Arnolfinija, v pristanišču, se nahaja tudi prijetni Wateshed Media Centre – http://www.watershed.co.uk/. Arnolfini poleg odličnega filmskega programa ponuja zanimive razstave, eksperimentalne glasbene dogodke ter plesne in gledališke predstave. Poleg tega imajo izvrstno založeno knjigarno, prijetno kavarno in pravo pravcato bralno sobo. V Watershed Media Centru pa poleg odličnih filmov na vas čakajo številne delavnice, debatne skupine, okrogle mize, filmski kvizi in najbolj priljubljen pub v mestu, kjer po vsakem filmu ob vrčku piva potekajo intenzivne filmske debate. Zelo priljubljene pa so tudi nedeljske »kino-malice« oziroma t.i. »Sunday Brunches«. Tematsko obarvane dopoldanske nedeljske kino predstave pred ali po katerih ste s karto upravičen do popusta pri nedeljski malici oziroma kosilu. Yes please, sign me up for that new religion! :) Pod obvezno bristolsko cinefilsko izkušnjo spada tudi pred ali po-filmski obisk Falafel King kombija, ki je lociran v bližini obeh kinov. Na zunaj neugleden moder kombi, ki skrbi za zdrave dnevne in nočne obroke ima med Bristolčani legendaren status.
 |
| Kino raj & Falafel kombi |
Če bi Metelkova imela svoj kino, bi zagotovo izgledal podobno kot Cube Micoplex Cinema – http://www.cubecinema.com/cubewebsite/. Gre za malo neodvisno in do konca alternativno kinodvorano, ki obratuje izključno na entuziazmu prostovoljcev. V Cube Cinema ne prodajajo Coca-Cole, pač pa po domačem receptu izdelujejo kar svojo – Cube Colo. Njihove akcije segajo tudi izven bristolskih meja in obsegajo zanimive projekte, kot na primer predvajanje filmov za preživele v potresu na Haitiju. Trenutno pa iščejo nekoga, ki zna izdelati vhodna vrata. Če ste tudi po vseh teh treh opcijah še vedno zainteresirani za ogled hollywoodske mainstream produkcije z dobro dozo popokane koruze, na vseh koncih in krajih lahko najdete obilico multipleksov.
Če pa ste slučajno bolj na kreativni strani in razmišljate recimo o tem, da bi posneli peti del Piratov s Karibov, se vam skorajda sam od sebe ponuja naslov Na sledi tihotapcem iz Bristola. Znameniti The Llandoger Trow Pub, kamor že od leta 1664 dalje – dandanes pa še posebej ob petkih in sobotah – radi zahajajo ljudje s črnimi obliži čez očesa in govorečimi papigami na ramah, zagotovo pozna kako zanimivo zgodbo iz piratske zgodovine. Pod pubom se je včasih nahajala tudi serija rovov, ki so tihotapce pred očmi oblasti vodili do reke Avon. Nedaleč od puba lahko najdete tudi kip pirata Johna Cabota, ki naj bi leta 1497 odkril Severno Ameriko. In kdor pravi, da je Ameriko odkril Krištof Kolumb, je zagotovo mrtvo pijan in ne zna več šteti. 1497 je po abecedi zagotovo pred 1492. Vse skupaj pa ima še dodaten plus. Za film vam ni treba iskati niti igralcev niti kostumografov. Vsak petek in soboto zvečer namreč lahko v centru mesta najdete par ducatov popolnoma opremljenih – se pravi s klobuki, papigami, črnimi obliži, meči, pištolami in vsem kar še spada zraven – in popolnoma pijanih gusarjev in gusark.
 |
| Pub za pirate in John Cabot |
Nisem čisto prepričana, ali gre zgolj za letošnjo modno muho ali pa za to, da imajo prebivalci Bristola nadvse močno gusarsko identiteto – v obeh primerih ste v plusu vsekakor vi.
