torek, 22. februar 2011

Kdo je tu nor?

Živjo!


Vem, da vedno rečem nekaj podobnega ... Toda TA teden je RESNIČNO
do roba razuma
poln
noro dobrih filmov.



Dokaz št. 1

Torek, 22. februar (aka danes) 
Tramvaj Poželenje


Nori možje ...
























... nore ženske ...
























... Strast ...





















... in ljubezen.





































Dokaz št. 2

Sreda, 23. februar
400 udarcev in Papirnati mesec


Otroštvo v Parizu


















VS. 


Otroštvo na Srednjem zahodu ZDA





Dokaz št. 3

Četrtek, 24. februar
Dan Kinopoličana Matevža Jermana
(= 3x Pobesneli Max )


Besni Max



Mirni Matevž




















Dokaz št. 4

Sobota, 26. februar
Povečava


Too
























Cool 




















For 

















School


























Primer zaključen :)

Mimogrede, v tem tednu se obeta novi Kino-integral, v sklopu katerega bodo tokrat predstavljeni kratki filmi francoskega avtorja Jean-Gabriela Periota.

Ampak več o tem naslednjič ... Zdaj se mi že mudi na Tramvaj! ;)

Čau!

četrtek, 17. februar 2011

Filmska branja - predstavitev

Pred dobrima dvema mesecema, ko je Kinopolis še čakal prve prebivalce, da v brezštevilnih množicah strumno prikorakajo v pisarno na Miklošičevi in v pionirsko zanosnem duhu zahtevajo svoje pravice - skupaj s člansko izkaznico - je padla tudi ideja, da bi klasično filmo-gledanje dopolnili in obogatili s filmo-branjem.







Filmska literatura vseh vrst po svetu izhaja prav tako vneto kot filmi sami in tudi domači trg se lahko vsako leto pohvali z vsaj nekaj novimi naslovi. Vsekakor z dovolj velikim številom, da se nam, zainteresiranim bralcem literature takšnega žanra, pocedijo sline. Večkrat pa se zgodi, da potem, ko knjižno bero s ponosom razstavimo na policah svojih študijskih izbic in soban, zgolj pogoltnemo debele sline poželenja, pozornost pa posvetimo nujnejšim zadevam ...


 




 



Prav zaradi tega v okviru Kinopolisa napovedujemo Filmska branja.










 




Filmska branja so se namenila postati popolnoma neformalna in docela neobremenjena druženja posameznic in posameznikov, katerih namen je deliti mnenja, ideje in kakršnekoli drugačne mentalne zapiske glede del filmske literature, ki si jih bomo izbrali za branje.











Delovala bodo kot neke vrste bralni krožek, s tem, da bomo prebrano vsak teden (ali vsakih 14 dni - odvisno od dolžine in zahtevnosti dela) predebatirali ob kavi in podobnih kavarniških stalnicah v bralnem kotičku kavarne Slovenske kinoteke.

K branju pa bo sodil tudi ogled referenčnega filmskega dela. Brez tega ne gre ;)


Premierna Filmska branja se bodo zgodila naslednji mesec, 
in sicer 
17. marca ob 17. uri

ko si bomo najprej ogledali film Državljan Kane (Citizen Kane, Orson Welles, 1939).

 

Orsonovega Državljana Kanea najbrž potrebno posebej predstavljati, a ne? 

Zato pa lahko nekaj več povemo o zadevi, ki jo bomo brali. 


Gre za zloglasni, legendarni esej z naslovom "Raising Kane", ki je bil leta 1972 prvič objavljen na straneh revije The New Yorker in kmalu zanetil eno najbolj živahnih ter zanimivih filmskih polemik tistega časa, predvsem med filmskimi kritiki. Avtorica eseja je bila Pauline Kael, eno najbolj znanih in vplivnih imen ameriške filmske kritike. Stanovske kolege je v eseju razburila z dokazovanjem, da Orsonu Wellesu ne bi smeli pripisovati levjega deleža pri avtorstvu prvenca - to pa je bilo naravnost blasfemično glede na status in ugled, ki ga je Welles užival pri filmskih kritikih, publicistih in v ameriški filmski industriji (četudi ga je slednja po škandalu "Rosebud" praktično izobčila). 
Že sam odziv na esej je torej zgodba zase, zato bomo v branje vključili tudi kakšno dodatno literaturo in ugotavljali, kakšen vpliv je imelo vse to dogajanje na filmsko kritiko takrat in kako se le-ta kaže še danes. 


Vsi radovedni ste torej vabljeni na prvo srečanje Filmskih branj, na katera se od danes naprej tudi že prijavite.
To storite tako, da:
pošljete svoje ime na email naslov bojana.bregar@kinoteka.si
ali 
se oglasite v pisarni Programskega oddelka in tam pustite svoje ime in kontakt. 

Prijave sprejemamo do 16. marca, potrebne pa so, da se lahko brezplačno udeležite ogleda filma.


In še vprašanje za konec:  

Katere filmske knjige čakajo na vas, da se jim posvetite? :)

  

  Lep pozdrav!

                               

petek, 11. februar 2011

Goodbye, Pussycat!

Še eno slovo ... 

Tako potiho je odšla, pa takšna ženska! :)




























Tura Satana, usodno lepa in maščevalna puščavska lisička iz kultnega "sexploitation" akcionerja Faster Pussycat ... Kill! Kill! Russa Meyerja, je umrla 5. februarja, medtem ko smo še vedno brali o slovesu Schneiderjeve.Očitno to ne bo dobro leto za močne, neustrašne ženske ...





















Nekaj več na:

NYT

Intervju

sreda, 9. februar 2011

Nekaj kratkih ...

Oj, kako ste? Kam vas je zaneslo na praznični dan?

Jaz sem svojega pričela s sprehodom po zgodovini jugoslovanskega amaterskega/eksperimentalnega filma, ki se daje na ogled v Moderni galeriji. Čeprav sta me na dotični dogodek zvabila predvsem prost vstop in obet enkratnega strokovnega vodstva po razstavi, bi se zdaj, ko vem, kako stvar izgleda, zagotovo spravila zbirko pogledat  tudi, če bi morala dejansko plačati za svojo kulturniško izkušnjo :)

Še najbolj zanimivi filmi (po zelo subjektivnih kriterijih moje malenkosti):
  • "Mali oglasi", režiser Ivica Matić;
  • "Plastični Jezus", režiser Lazar Stojanović;
  •  Svojevrstna voajeristična "plažna reportaža", katere avtor mi je pobegnil iz spomina (gre pa za edine filme, ki jih predvajajo v spodnjem nadstropju galerije, zato jih praktično morete zgrešiti ).

*********************

Tudi v Kinoteki bo ta teden še precej pestro.
Ravnokar si je precejšnja množica gledalcev prišla ogledat Zadnji tango v Parizu, se morda poklonit spominu na Mario Schneider v vsej njeni mladostni lepoti ali samo pogledat tisti zloglasni prizor, ki vključuje določeni mlečni proizvod.

Jutri bo dan za dokumentarec in za špansko državljansko vojno - s filmi Neukročena Španija (Unbandiges Spanien), Španska zemlja (The Spanish Earth) ter Dežela in svoboda (Land and Freedom).

Petek bo dan za Nostalgijo (Nostalghia), ki je nedvomno eden najlepših filmov Tarkovskega, za mnoge pa sploh najlepši film v zgodovini gibajočih se slik.


Preostanek vikenda pa boste lahko žarkom skoraj-že-pomladnega sonca pobegnili s tremi črnimi filmi, najprej z Lauro (O.Preminger), še v petek, v soboto pa z Bogartom v Malteškem sokolu (The Maltese Falcon, J. Huston) in Globokem spanju (The Big Sleep, H. Hawks).


Toliko o filmskem dogajanju tega tedna.

Še ena skromna, a vesela novička - v bralni kavarniški kotiček je končno prispel prvi izvod ene od številnih naročenih filmskih revij. Prva, ki jo boste torej lahko prelistali med kinotečnim kofetkanjem, je revija FilmMaker,  polna utrinkov iz najnovejše indie filmske produkcije. Medtem nestrpno čakamo še na vse ostale.

Lep večer in ostanite v filmu!

ponedeljek, 7. februar 2011

7 kulturnih

V notesniku mi ta teden zeva prazen prostor, na katerem bi se sicer gužvala opozorila, zaznamki in podobne vsebine, ki bi jih brez prakse beležkanja sicer gladko pozabila ali spregledala.
Ta prazen prostor je namenjen jutrišnjemu 8. februarju, kulturnemu prazniku in dnevu, ko ni treba v službo .
Če imate torej jutri namen dan posvetiti kulturi, pa še ne veste, kakšne sorte kultura bi to utegnila biti, se lahko navdušite nad katerim od spodnjih predlogov, ki so seveda bolj ali manj v znamenju filma ...

KINO 

Ker Kinoteka jutri polni svoje kulturne baterije, se lahko ozrete na veliko platno v neposredni bližini.
Kinodvor danes in jutri zganja fizkulturo z gostovanjem festivala BOFF (Bovec Outdoor Film Festival), kjer si lahko tako adrenalinski zasvojenci kot kavč-surferji ogledate zmagovalne filme omenjenega festivala.
Če pa niste v formi za kaj tako živahnega, vas v Dvoru vabijo tudi na predpremiero filma Circus Fantasticus.
Vseeno boste morali biti hitri, saj vstopnice kopnijo že tudi za dopoldansko predstavo.

http://www.kinodvor.org/

Če ne vihate nosu nad Kolosejevo tovarno zabave in če še niste odkljukali vseh oskarjevskih kandidatov, vas tam še vedno čaka Črni labod In nikar se ne zmrdujte, navsezadnje gre za film o baletu :)



Še en film, ki ga ne smete zamuditi, je Srbski film. Sicer ne morem trditi, da vas bo napolnil z zanosom in v potrtih prsih obudil kakšen up, bo pa zagotovo v vas zbudil nekaj. In če boste ostali v dvorani, boste lahko to uporabili kot dokaz vaše neomajne duševne stabilnosti.
http://www.kolosej.si/


GALERIJA ...


Bismillah




Moderna do konca meseca gosti razstavo Vse to je film! Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951 - 1991. Če jo obiščete jutri, boste deležni posebno razsvetljene izkušnje,  po zgodovini jugoslovanskega eksperimentalnega filma vas bosta namreč vodila Jurij Meden ( tudi kustos razstave) ter Karpo Godina. 
Vodenje se prične ob 11. jutranji uri, vstop pa je prost. 




 BRANJE & POSLUŠANJE

Če želite dela prost dan počastiti zleknjeni v najmehkejšem kotu postelje ali naslonjača (mimogrede, ali se vam ne zdi, da so naslonjači postali ogrožena vrsta pohištva? ), ampak bi vseeno počeli nekaj za odtenek intelektualnega, priporočam v branje dobro napisano in precej nekonvencionalno dvojno biografijo, napisano iz perspektive bralca/prijatelja/občudovalca.



Knjigi je naslov Sontag and Kael: Opposites Attract Me, njen avtor, Craig Seligman, pa je pisatelj, filmski in knjižni kritik ter novinar, ki se v knjigi posveti Susan Sontag in Pauline Kael, dvema intelektualkama, ki si na nek način ne bi mogli biti bolj drugačni, vendar obe utelešata duha prejšnjega stoletja ter danes s svojo literarno zapuščino vsaka na svoj način zaznamujeta zahodno kulturo.

Nekaj več o vsebini si lahko preberete tule: http://www.culturecartel.com/review.php?aid=1000460











Poslednji predlog je podan v poslušanje, le da ne gre za glasbo, ampak za podcast dveh ameriških filmskih kritikov, ki že nekaj let v oddaji Filmspotting neumorno, a vedno lucidno in informativno kramljata o novem in starem iz sveta cinefilije. Poleg aktualnih oddaj si lahko poslušate tudi starejše - le pobrskate po obsežnem arhivu preteklih prispevkov.

http://filmspotting.net/


Toliko o predlogih. Želim vam sončen in nadvse kulturen osmi februar, in upam, da si boste razširili obzorja, tudi če ga boste morali preživeti na delovnem mestu.

četrtek, 3. februar 2011

Adieu, Maria



Umrla je Maria Schneider.

Z nami sta ostali Jeanne iz Zadnjega tanga v Parizu




















in skrivnostno dekle iz Antonionijevega Poklica: reporter.




















V slovo:

The Guardian

Intervju z Rogerjem Ebertom


četrtek, 27. januar 2011

"Guilty pleasures" do zadnjega diha ...

Hello, kako?

Danes in jutri je Kinoteka še vedno v znamenju Leighove anatomije britanskega delavstva, z izjemo petkovega večera, ko se bo v znamenju animirane filmske zgodovine odvila Animateka.


Mi pa si bomo privoščili skok do vikenda, do sobote, natančneje. To soboto - 29. januarja - se obeta eden najzanimivejših filmskih dvojčkov zadnjega časa. In ko rečem zanimiv, hočem v resnici reči "Hvala o milostni bogovi sedme umetnosti, za ta dva neverjetna filma!". 

Resno.

Prvega poznate vsi. Do zadnjega diha, Belmondo ukrade avto, šicne policaja, se skrije v vrvežu množice, ki preplavlja Mesto luči in se ogreje za Jean Seberg, ki v balerinkah in s peter-panovsko frizuro stopica gor in dol po "Les Champs" in vzklika: "New York Herald Tribune! New York Herald Tribune!".






Drugi film ... je tudi Do zadnjega diha
Jp, nekje v zgodnjih osemdesetih je Jim McBride, filmskim vedežem najbolj pri srcu zaradi svojega zgodnjega filma Dnevnik Davida Holzmana (neuradno prvi mockumentary), prišel na idejo, da bi naredil rimejk francoskega novovalovca. Kar je nastalo, je za nekatere totalna blasfemija, za druge zgolj še ena izmed mnogih kičastih kalifornijskih pravljic iz zloglasnih osemdesetih, za tretje pa je ta neapologetska ringelšpil romanca filmski unikat, za katero je pač potrebno široko cinefilsko srce. Dovolj široko, da sprejme rimejk, ki bolj kot na A bout de Souffle liči na Brilijantino ...


 

Aahhhhh. The Beauty.

Tega res nočete zamuditi.
Tarantino prikimava.

Za konec še ena cinefilska kost za glodanje : Kateri rimejk gre vam najbolj na živce? In pa, seveda, kateri rimejk vas iz tega ali onega razloga zmami na kavč z goro popkorna (in le najneznatnejšim priokusom po slabi vesti?)

Je to morda  The Wicker man z Nicholasom Cageom? Van Santov Psycho? Flipper?


Lep vikend!

sreda, 26. januar 2011

VABLJENI NA SKODELICO ŽIVLJENJA Z MIKOM LEIGHOM

Kako ste? 

Danes namesto običajnega prispevka ponosno predstavljam prvi "guest post" ( ker se sliši bolj profesionalno kot gostujoči prispevek, ampak kakorkoli ...) na Kinotečnem blogu. Zakrivila ga je Ana Šturm aka šerifova namestnica, ki pa je sicer tudi izjemno entuziastična filmo- in anglofilka in med drugim oseba, ki je skrbela, da je imel letošnji Filofest program, kot se spodobi.

Kot verjetno veste, v Kinoteki ta teden traja retrospektiva britanskega socialno ozaveščenega režiserja Mikea Leigha.
Jaz o njem nimam pojma, Ana pa je nora na Mikea Leigha, zato mi ni bilo treba uporabiti kakšne pretirano brutalne sile, da sem jo prepričala, naj me, zaboga!, reši iz preteče stiske zavoljo nevednosti.

Da skrajšam:
Ana, mikrofon je tvoj!


 SKODELICA ŽIVLJENJA Z MIKOM LEIGHOM
 
Ta teden bo v kinodvorani Silvana Furlana dišalo po sladko-grenki mešanici pravega angleškega čaja. Ko se bodo ugasnile luči in prižgale oči, se bodo iz britanskih delavskih naselij na filmsko platno prikradli najbolj nenavadni, cinični, osamljeni, pa tudi radoživi liki. Iz bednih rjavo-opečnatih sosesk bodo stopili na svetlobo ter z nami skozi piker humor in vsakdanje pripetljaje delili svoje tegobe.






V Leighovi filmski kapsuli, v katero je s kritičnim očesom in z neverjetnim občutkom za filmsko pripoved ujel več desetletij skrbno opazovane in analizirane britanske družbe, čas teče s počasnim, skorajda nezavednim ritmom mimobežnega in hkrati neizbežnega življenja.

Ni prav veliko režiserjev, ki bi toliko truda in energije vložili v to, da v svoje delo ujamejo nekaj, kar bi lahko imenovali »tekstura resničnega življenja«. Dosledno sledenju temu »resničnemu življenju« se kaže tudi v posebni metodi dela z igralci, od  katerih Leigh zahteva, da se popolnoma poistovetijo z likom, ki ga igrajo. Brenda Blethyn se je tako za svojo vlogo v Skrivnostih in lažeh za nekaj časa prelevila v delavko in vsak dan po 10 ur garala v tovarni, Claire Skinner, vodovodarka v filmu Life is Sweet, pa na primer zna čisto zares popraviti WC kotliček.


















Po druženju z Karieristkami (Career Girls, 1997), Vero Drake (Vera Drake, 2004) in ostalimi starimi znanci iz angleških predmestij, pa lahko z britanskim cineastom preživite Še eno leto (Another Year, 2010), ki bo premierno na platnu sosednjega Kinodvora zaživelo v sredo, 26. januarja.

Lep filmski teden v družbi Mika Leigha vam želi namestnica županje Kinopolisa :)

 P.S.
Kraljica mati, britanski narod in Mike Leigh za življenje »kar brez skrbi« priporočajo tudi, da si po vsakem ogledu filma v kavarni Slovenske kinoteke privoščite vsaj eno skodelico čaja!


Na zdravje, do naslednjič! 
 





torek, 25. januar 2011

Hej!

Preden se pritožite, da se na tem blogu že prah nabira ...


Ta-ta! Čisto svež prispevek! :)

Študijske počitnice so že zahtevale svoj dolg, zato samo na hitro - par obvestilc, par zahval in nekaj branja za tiste, ki se trenutno ne ubadate z dolgimi fensišmensi filozofskimi teksti.

Kaj je torej novega?

Kot prvo - imamo ga ! Novi Kinotečnik!
Februar v Kinoteki vas bo na plano, izza knjižnih platnic in izpod toplih pernic izbezal z ...






































 in 






















in























in
























In še mnogo več, tile so samo za ogrevanje ...

Še ena lepa novica za Kinopoličane - če se vam zdi nadležno vsak mesec iskati Ekran po mestu, si zdaj našo najstarejšo filmsko revijo lahko naročite na dom kar za petino ceneje. Good times.

Zadnje obvestilo, ki je hkrati tudi zahvala - Kinopolis se iskreno zahvaljuje Ani, ki je velikosrčno gulila deske kinotečne pisalne mize ...





















... kot namestnica županje Kinopolisa.


Hvala Ana! :)  

(pa še kdaj!)












































Čisto za konec, kot obljubljeno, nekaj branja.

Blog Petra Bogdanovicha : http://blogs.indiewire.com/peterbogdanovich/#

Harmony Korine na drugačen način: http://www.dazeddigital.com/artsandculture/article/9249/1/harmony-korine--rita-ackermann-shadow-fux


Toliko za danes, imejte se in čau!





















ponedeljek, 17. januar 2011

Love Will Tear Us Apart

*Hvala hvala Katarini (ki je čisto mimogrede tudi kinotečna biljeterka), ker me je opozorila, da sem usekala mimo pri uri predstave - Jules in Jim sta danes na programu ob 22. in ne ob 18. uri, kot sem napisala včeraj. She saved my ass ;b

Truffautov Jules in Jim mi je šel ob prvem ogledu izjemno na živce. Pravzaprav mi je šla na živce Catherine, lik Jeanne Moreau. Nisem niti dobro vedela, zakaj. Najbrž me je mučila tista zloglasna ženska zavist.
Tako je ostalo dolgo časa, vse dokler nisem filma pogledala drugič. In potem tretjič.
In potem mi je zlezel pod kožo. Catherine prav tako. Zavist je zamenjalo občudovanje in zdi se mi, da jo danes veliko bolje razumem, kot pred nekaj leti. Čeprav je še vedno ne razumem popolnoma.
Ženske ...






















Zakaj pišem o tem? Predvsem zato, ker me vedno znova preseneti, kako zelo se film spreminja skupaj s človekom, ki ga gleda. Nekateri filmi postajajo z več ogledi boljši, spet drugi ... no, včasih je bolje, da kakšnega filma ne pogledaš nikoli več. Zlasti to velja za tiste, ki so se nam zdeli super, ko smo bili še majhni in ne tako izbirčni in nas je po filmskem vesolju vodil (večinoma) TV program.


Kakorkoli že, Julesu in Jimu in Catherine, ki bodo jutri ob 22. uri spet pletli svojo ljubezensko mrežo, posvečam tole lestvico, in sicer je to (preferenčno razvrščena) lestvica vseh dobrih filmskih trojčkov, ki sem se jih spomnila v zadnje pol ure.

Viva la menage a trois!

  • Sanjači (The Dreamers, Bernardo Bertolucci, 2003) - tinejdžerji v velikem pariškem stanovanju, minus mama in očka, plus revolucija in Cinemateque de Paris. Plus incest.
  •  Življenje pod vodo (The Life Aquatic With Steve Zissou, Wes Anderson, 2004) - Oče, (domnevni) sin in novinarka, ki ima preveč želez(a?) v ognju.
  • Butch Cassidy in Sundance Kid ( George Roy Hill, 1969) - Jules in Jim na Divjem zahodu. Recimo.
  • Vicky Cristina Barcelona (Woody Allen, 2008) - Woody v Španiji. Zanimivo. Bonus - Scarlett Johansson!
  • Shortbus (John Cameron Mitchell, 2006) - Uh, toliko ljubezni na kupu, da verjetno ne gre več zgolj za trojček. Kvazi hipster/new age komuna za tiste, ki vas ni strah gole kože in zgovornih Newyorčanov.
  • Jaz pa tebi mamo (Y tu mama tambien, Alfonso Cuaron, 2001)
  • Hudičevki (Les Diaboliques, Henri-Georges Clouzot) - trojček, ki se ne uresniči ... 
Skoraj vsi ti filmi so iz novega tisočletja, zato se zanašam na vaš nedvomno boljši spomin, da se domislite česa s starejšim datumom.

Toliko za danes, se vidimo jutri na trojčku odličnih (starih) filmov,
B


P.S. Se najiskreneje oproščam, ker v tekstu nastajajo napake v zapisu filmov, vse le zato, ker mi še ni uspelo najti apostrofov ... Prosim, imejte potrpljenje z računalniško nepismenimi :)

četrtek, 13. januar 2011

Kino-Uho

Hej filmoljubci!

Danes se v Kinoteki torej obeta precej odbite sorte "film-koncert", s portugalskim glasbenikom Eduardom Raonom, ki bo s svojo harfo, elektro glasbenimi pripravki ter z objekti ustvarjal soundtrack k filmom Sylvana Georga. Ti ad hoc glasbeni objekti so, če lahko verjamete, kamni, sneg, igrače, steklo in mast(!) - v pomanjkanju boljše besede me ima, da bi nejeverno vzkliknila: "Svašta!".

Je pa tako naneslo, da ravno med pisanjem teh besed sproti sestavljam glasbeno opremo za Kinotečni bar (Yes, multitasking is what this girl doez!), ki je prilagojena (bolj ali manj) tistemu, kar se trenutno vrti na platnu.
In ker je sobotni program vir vsega mojega veselja in ponosa, si zdaj dajem duška z nekaterimi najljubšimi skladbami iz filmov ...



 
Zgubljeno s prevodom: The Jesus and Mary Chain - Just Like Honey




Kava in cigarete:
Tommy James & The Shondells - Crimson and Clover


In drugimi, ki jih v filmih sploh ni, vendar prispevajo k pravemu vzdušju ...


The Stranglers - Golden Brown (v soundtracku ah tako mnogih filmov,  npr. v Away We Go in v Snatch-u)


Happy Mondays - Halleluyah (kdor ugane, kakšno vezo ima tale komad s sobotnimi filmi, mu večna čast in slava ne uideta!)



The White Stripes - One More Cup of Coffee



Vampire Weekend - Mansard Roof


in seveda



Lou Reed - Perfect Day (indeed)


Kateri soundtrack pa vam najbolj ogreje srce, osveži duha, prežene demone in vas spravi v tisti pravi "movie feeling"?  Da slišimo - vaši Top Trije - vsaj :)

 Ostanite v filmski muziki in  lep večer! 


torek, 11. januar 2011

Brezkompromisni Sylvain George + neki drugi oskarji ...

Hello!

Prejšnji teden smo imeli na obisku Jonasa Mekasa, ta teden pa je k nam (v nasprotju z Mekasom tudi v živo) v goste prispel Sylvain George, politično angažirani in bojevito poetični francoski režiser, katerega filmi so, citiram iz Kinotečnika: "dokumenti urbanih odporov, ki v zadnjih letih pretresajo Francijo ..." (Nil Baskar).

K dobremu staremu copy-paste-u se zatekam, ker filmov še nisem videla, sem pa prebrala Sylvainovo pesem, ki dobesedno žari od treznega, a ognjevitega ponosa ter "fuck-you!" odnosa do Avtoritete, tako da lahko ugotovim le, da se najbrž lahko nadejamo podobnega žara tudi v njegovih filmih.

   Če vam torej ni vseeno, kaj se danes dogaja v svetu in ne dovolite, da bi vam možgane prali mainstream mediji in razvodeneli hollywoodski politično korektni polizdelki, potem se danes zmigajte do Kinoteke in si napolnite duha, o vi,

neustrašni mladeniči in mladenke, ki nočete postati zgolj številka iz statističnih popisov,


uporniki z razlogom, ki vas vedno preglasijo ekonomski interesi,

bodoči politiki in njihove tajnice, 

stari borci za pravico, ki svoje ideale razglašate le še za šankom!

                                                                   Vsi - vsi ste vabljeni - k uporu!






Retrospektiva Sylvana Georga se prične danes ob 20.uri, sklop današnjih filmov se bo ponovil v četrtek, ko mu jim bo družbo delala precej nekonvencionalna glasbena spremljava. Sredin sklop pa bo na sporedu zgolj enkrat, zato si vzemite čas!

******************************************

Na drugi strani ....

Oskarji, oskarji, oskarji - huh, se tudi vam ne da več brati pa poslušati neskončnih debat in špekuliranj bolj ali manj "jasnovidnih" kritikov o letošnji oskarjevski beri? Ne?
Kakorkoli, v omenjenem morju oskarjevsko obarvanih objav je najprijetneje zaplavati v takšen osvežujoč tok, kot na primer tale, ob katerem boste spoznali, da samo zato, ker so pornozvezdniki zloglasno slabi igralci, še ne pomeni, da nimajo pojma o filmih in igralcih iz tiste druge filmske industrije.Ravno nasprotno.



Bobbi Starr
(nominirana za najboljšo žensko vlogo v pornografskem filmu)

Njen oskarjevski favorit: Black Swan
  + kritika: "Seks scene v tem filmu so bile ene najslabših, kar sem jih videla v zadnjem času. Spodnje perilo je bilo pa vroče!






Včasih si celo Hollywood zasluži "reality check"...



Toliko za danes,
uživajte v filmu,
B

četrtek, 6. januar 2011

Kartice, kartice!

All right, now we're in business!

Po dolgem in nestrpnem čakanju so namreč v Kinoteko prispele čisto nove, čisto sveže in bleščeče članske kartice.



Kar pomeni, da se lahko začnete drenjati v vrsti pred pisarno, saj smo zdaj tudi dejansko začeli z včlanjevanjem v klub Kinopolis.

 (vsak dan od 18h do 20h, ob torkih in četrtkih pa že od 15h naprej.)

P.S.  
"Stari" člani kinotečnega kluba, ki vam članstvo še velja, ste seveda tudi vabljeni, da pridete po svojo novo kartico! (za več informacij pa poglejte v komentarje spodaj)

Se vidimo!

torek, 4. januar 2011

Šele drugi delovni dan, pa že toooliko dela ...




Yeah.


Pa se najprej lotimo dolgov iz prejšnjega leta.

Nagradna igra se je zaključila in znani so zmagovalci! yaaay!

SPREMLJEVALCI BLOGA : žreb je določil, da zmaga Lea
In Lea je že prejela mail in se lahko odpravi po svojo noro kul nagrado v Kinoteko.


KOMENTARJI: Ker so do novega leta prispeli točno in natančno 3-je komentarji, žreb ni bil potreben.
Zmagovalci ste vsi trije "komentatorji"! Prosim, pošljite mi svoje podatke (ime, priimek in naslov) na kinopolis.bojana@gmail.com, da vam lahko sporočim, kako do nagrade.

Aha, če se slučajno sprašujete, kaj nagrada je ... se naslednjič udeležite nagradne igre :)

Druga novica: vedno bliže smo trenutku, ko se boste lahko začeli zares včlanjevati v Kinopolis. Zagotovo bo to možno naslednji teden, če pa nam bodo bogovi z Olimpa naklonjeni, potem pa, pri Zevsu! da boste morda lahko član/ica Kinopolisa postali že v petek!
Natančne informacije sledijo.

Tretja novica: Četrtek je D-day (beri: THE day), saj veliko platno Slovenske kinoteke gosti Jonasa Mekasa, enega najbolj ustvarjalnih, odbitih in nasploh cool ljudi, ki so kdajkoli častili tla newyorškega betona s svojim strumnim korakom. Korakom, ki ga je v mladih letih iz rodne Litve prek Nemčije ponesel čez širni ocean, naravnost na predstave legendarnega avantgardnega filmskega krožka Cinema 16 v New Yorku, kjer si je oči napasel na najbolj nenavadnih hitečih sličicah, kar jih je dotedaj ustvarila kamera v človeški roki (ali celi zgolj roka na filmskem traku). Začel je snemati, nato pa tudi zbirati ter predvajati filme avantgardne in neodvisne produkcije v dvorani t.i. Anthology Film Archives.

Jonas Mekas
 Danes velja za mecena ameriške neodvisne filmske scene, ki še vedno neutrudno snema utrinke iz življenja na drugi strani filmskega objektiva, četudi je ravno zakorakal v svoje 89. leto.  Nekaj teh utrinkov boste torej deležni tudi v Kinoteki. Predvajani bodo izbrani filmi iz njegovega nedavnega Projekta 365 dni, ko je Mekas leta 2007 vsak dan  posnel nov kratek film. Da, vsak dan.
Če ste radovedni (Jasno, da ste! Vsak dan en film! Ljudje!) ste  ta četrtek, 6. januarja, ob 18h  lepo vabljeni, da si pogledate, kako izgledajo 3 ure v življenju Jonasa Mekasa.

Četrta novica:  Verjamem, da ste se veselili prvega letošnjega Kurta Russella, a žal je Tombstone naletel na težave tehnične narave in danes ne bo nobenega preganjanja kavbojev in kriminalcev po istoimenskem mestu. No, vsaj ne s Kurtom Russellom. Vskočil bo vedno pripravljeni Fonda senior, ki bo ob 21h  dobil še eno šanso, da osvoji srce zale Klementine. 

"Bes te plentaj, pokvarljivi filmski trak!"


Toliko za danes. Dobro se naspite, da boste jutri sveži in spočiti za slabe tri urice najbolj elegantnega šejkspirjanca Laurenca Olivierja.

Ta-rah!

petek, 31. december 2010

Psychobable & moj Top of the Pops 2010

Hello world!

Kako se držite v nevzdržno pojenjajočih urah leta 2010? Mimogrede, nočem vas strašiti ali karkoli, ampak ravnokar sem se spomnila, da naj bi bilo leta 2012 konec sveta. Apokalipsa in te zadeve. Tako da, če ste bolj previdne sorte in če sledite načelu "za vsak primer" ali onemu kultnemu, ki pravi, da nas nič ne sme presenetiti, potem naj vam to služi kot prijateljski opomin. Če ste s čim do zdaj odlašali, potem imate zdaj dobro leto časa, da poravnate račune, pokličete stare prijatelje, obudite ugasle ljubezni in tako naprej, prosto po vaši prioritetni listi.

Ko smo že pri tem, morda to ni najslabši nasvet tudi za ostale, ki vam preroške napovedi ne sežejo do srca.
Ob tem vam ponudim še eno zimzeleno misel - Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri



 Če se vam morda zdi čudno, da se spuščam v tako ne-filmski diskurz - ni panike, imam dober razlog.

Zgodilo se je namreč, da je naš domiselni kinotečni sodelavec Matevž nedavno tega prišel na idejo, da bi blog lahko popestrili z lestvico najboljših filmov tega leta. Super ideja. Sledilo je navdušenje in za navdušenjem kup popisanih listov papirja in za tem nov kup popisanih listov, čemur je po kofetarski pavzi sledilo zaskrbljeno stanje. Namreč, ko sem se spravila brskat po filmski beri preteklega leta (@Bojana: začni pisati filmski dnevnik!), se je naenkrat poleg seznama mojih najljubših/najboljših filmov tega leta pojavil še en, mnogo daljši seznam; filmi leta 2010, ki bi jih rada videla, a jih (iz različnih razlogov) še nisem.
Zakaj ne?

Ko sem iskala odgovor, sem naletela na tole nazorno ilustracijo (in se načila nove besede) :

Pro-kra-sti-na-ci-ja



Drug problem ob brskanju po raznih sorodnih seznamih je ta, da se na njih največkrat znajdejo mainstreamovski filmi, obskurneži pa se izgubijo v neidentificiranih črnih luknjah (mojega in internetnega) spomina. Zato takšen naslov.

Tako sem se odločila svojemu seznamu top filmov preteklega leta dodati seznam top filmov, ki jih še nisem videla. In nato še kratek seznam filmov, ki sem jih videla, a si želim, da jih ne bi. In kot dodaten bonus še mini seznam osebnih najboljših filmskih odkritij iz preteklosti, ki so se zgodila letos.

Seveda ste vsi (oz. oba, ki sta prišla do tega odstavka) vabljeni, da v komentarjih dodate svoje favorite, velja pa še vedno tudi, da ste za komentiranje nagrajeni.

Top of 2010 Gallore

13 NAJLJUBŠIH FILMOV 2010*

  1. ANTIKRIST (Antichrist, Lars von Trier, 2009) - ker mi je dal misliti strašne (in strašno iskrene) misli.
  2. SCOTT PILGRIM PROTI VSEM (Scott Pilgrim vs. the World, Edgar Wright, 2010) - ker se cedi od popkulturnih referenc in se ga zato ne naveličam gledati.
  3. A SINGLE MAN (Tom Ford, 2010) - ker je lep, kot so ponavadi lepi pol stoletja starejši filmi.
  4. NAMIŠLJENE LJUBEZNI (Les amoures imaginaires, Xavier Dolan, 2010) - gotta love the threesomes ...
  5.  FUŽINE NEJBERHUD: ŠPORTNI UPI (Diego Menendes, 2010) - gotta love Diego!!!
  6. PUNCA IN DVA FANTA (The Exploding Girl, Bradley Rust Gray, 2009) - ker je kriv, da sem se začela zanimati za mumblecore.
  7. POKVARJENI POROČNIK: NEW ORLEANS (Bad Lieutenant: Port of Call - New Orleans, Werner Herzog, 2009) - ker si zelo živo predstavljam, kako je ta film razpi**il Abela Ferraro in se ob tem neizmerno zabavam.
  8. GREENBERG (Noah Baumbach, 2010) - ker smo ga morali slišati, da bi ga razumeli - Rogerja Greenberga in njegovo generacijo malcontentov.
  9. HUMPDAY (Lynn Shelton, 2009) - ker ljubezen premaga vse ovire.
  10. MORILEC V MENI (The Killer Inside Me, Michael Winterbottom, 2010) - ker nikoli ne pogruntam tega presnetega Winterbottoma ...
  11. FANTASTIC MR. FOX (Wes Anderson, 2009) - Wes Anderson, animacija, Roald Dahl. 
  12. MEJE RAZUMA (The Limits of Control, Jim Jarmusch, 2009) - ker je tako zgovoren.
  13. MAČETA (Machette, Robert Rodriguez&Ethan Maniquis, 2010) - ker sem ga videla ob polnoči, v nabito polnem kinu v Amsterdamu, kjer so vsi vzklikali in navijali in noreli ob uberkul prizorih. It's the only way to see it.

(cca.) 13 NEVIDENIH 

  1. TETRO (Francis Ford Coppola, 2009) - Vincent Gallo + temna in mučna družinska preteklost. 
  2. BLACK SWAN (Darren Aronofsky, 2010) 
  3. TRASH HUMPERS (Harmony Corine, 2009) - če ga kdo najde, se priporočam. Nenavsezadnje, kako naj človek živi zgolj od filmskih napovednikov ?
  4. THE KING'S SPEECH (Tom Hopper, 2010) 
  5. THE KIDS ARE ALL RIGHT (Lisa Cholodenko, 2010) 
  6. ENTER THE VOID (Gaspar Noe, 2009) 
  7. OČA (Vlado Škafar, 2010) + BABIES (Bebe(s), Thomas Balmes, 2010) 
  8. NA SLEDI OČETU (Winter's Bone, Debra Granik, 2010) 
  9. PREROK (Un prophete, Jacques Audiard, 2009)
  10. ESSENTIAL KILLING (Jerzy Skolimowski, 2010) + PROMISES WRITTEN IN WATER (Vincent Gallo, 2010) - še dva Vincenta Galla; v prvem igra, drugega režira. 
  11. I'M STILL HERE (Casey Affleck, 2010) - zloglasna maškarada Joaquina Phoenixa, ki je slednjega stala par let življenja in skoraj tudi kariere. 
  12. MY DOG TULIP (Paul&Sandra Fierlinger, 2010) - melanholična animacija o starcu in njegovi nemški ovčarki. Bordeline bizarno, a baje zelo ganljivo. 
  13. PIRANHA (Aleandre Aja, 2010) - 3D piranhe srečajo napol gole študentke na počitnicah. Yum. 

 TRIJE, KI JIH RAJE NE BI VIDELA

  1. HUMAN CENTIPEDE (FIRST SEQUENCE) (Tom Six, 2009) - v resnici še vedno kolebam, če ga ne bi rajši uvrstila na prvi seznam ...
  2. PREDATORJI (Predators, Nimrod Antal,2010) - dolgčas, dolgčas, dolgčas. Še dobro, da je bil zastonj.
  3. SBSKI FILM (Srpski film, Srdjan Spasojević, 2010) - Prvič, da mi je na Grossmanovem festivalu filma in vina postalo slabo zaradi prvega.
in še ...

NAJBOLJŠA ODKRITJA IZ PRETEKLOSTI

  1. HAUSU (Nobuhiko Obayashi, 1977) - ljubezen na prvi ogled.
  2. THE AMERICAN MOVIE (Chris Smith, 1999) - kdo si po tem filmu še sploh lahko drzne tarnati, da je težko biti "filmski ustvarjalec"?
  3. MS .45 (Abel Ferrara, 1981) - feminizem po moško.
  4. FISHING WITH JOHN (John Lurie, 1991) - Fishing Channel po jarmuschevsko. 

Toliko za enkrat :) Upam, da vas utegne kaj iz teh seznamov navdušiti za ogled. 

V novem letu vam želim življenja kot iz filma (po možnosti kakšnega wes-andersonovskega) in da bi se v novem letu čimvečkrat srečali v Kinoteki. Nenavsezadnje je tukaj film doma.

Srečno!





* ker so nekateri filmi iz 2009 prišli do nas šele letos, sem malce zrahljala kriterij in jih predstavljam kot letošnje.